Odšel je.A vedela sem, da moram tudi jaz.Šla sem vzela sem tista dva kosa oblačil ki sem jih imela, jih zavila v ruto jo zvilal v kepo in odšla.Hodila sem po praznih cestah ure in ure.Nato sem se namestila na klopi nepoznanega mesta.
Pred sabo sem, postavila ruto in čakala.Veliko ljudi je dalo na ruto kakšen evro ali cent nekateri pa samo kakšen star ušiv gumb. Dolge dve leti sem živela samo od smeti ki sem jih pobrala v smetnjakih.Cele dneve sem samo sedela na pločnikih in klošarila.Noben se ni zmenil zame.Na moj sedemnajsti rojstni dan 24. decembra leta 1999 sem sedela pred trgovinico z božičnimi okraski in sama sebi grela roke z sapo.Razmišljala sem če pravi starši mislijo name.Želela sem jih videti.Šla sem v pekarno in z bogimi dvajsetimi centi, ki sem jih dobila od mimoidočih pešcev in kupila žemljico.Z zmrznjenimi rokami sem jo postavila predse in sama sebi pela:"Vse najboljše za te".Zaželela sem si, da bi za rojstni dan lahko videla starše.Cela sem bila v bolečinah zaradi mraza.Naenkrat pa se je zvrtelo.Pred očmi sem v zadnjih 10 sekundah videla kako sta me neka ženska in moški tlačila v avto.Zbudila sem se v avtu.Za volanom je sedel moški srednjih let na sopotnikovem sedežu pa ženska.
"Kdo sta?" sem vprašala.
"O ubožica zbudila se je." je ženska rekla možu.
"Si v redu." se je obrnil nazaj in me vprašal.
Pokimala sem
"Z avtom sva šla po ulici in videla kako si omedlela.Odločila sva se, da te odpeljeva k nama domov, da si boš opomogla." mi je razložila ženska.
"Hvala." sem rekla.
"Kako ti je ime?" me je vprašal moški.
"Kakor vem, Sureja.Mislim staršev nisem poznala.
"Ahh..." je rekla ženska.
"Kaj pa je"? sem vprašala.
"Najini hčerki je tudi bilo ime Sureja." je rekel moški.
"Moje sožalje." sem rekla
Ženska se je obrnila proti meni.
"Saj lahko zaspiš nazaj." je rekla
In res sem zaspala nazaj.
Zbudila sem se v ...

SE NADALJUJE