Hai!
Se opravičujem ker med 19. in 20. delom ni bilo dosti časovnega razmika, a je ta del zadnji v 4. poglavju in bom namesto daljšega razmnika med tema deloma dala razmik med 20. in 21. - upam, da ni preveč zakomplicirano.
Kakorkoli, hvala za vaše komentarje, hva tudi Cupcake, ki je zgodbo začela na novo spremljati, pa tudi ostalim, ki jo.
Ta del bo bolj grozljiv - kljub temu uživajte v njem! Vesela bom kritik tudi na tem področju!
~~~
Prejšnjič:
''Na mizi v dnevni sobi sem videla sporočilce, da je odšla na vaš vikend preveriti neke reči in da se vrne jutri zjutraj,'' mi je presenečeno, a brezskrbno odgovorila.
Okamenela sem na mestu, ko sem zaslišala besedo ''vaš vikend''.
''Julija,'' sem se živčno zasmejala. ''Naša družina sploh nima vikenda.''
___
:warning:Trigger warning: horror elements present/prisotni elementi grozljivke:warning:

Julija me je s strahom v očeh pogledala. V sobi je nastala tišina, spokojnost je motilo le tiktakanje ure.
''Še nekaj me zanima,'' sem začela. ''Je bila elektrika, ko si se vrnila v hišo?''
Z vsemi celicami v telesu sem upala, da bo rekla ''ja'', a je njena glava le počasi odkimala. Zmrazilo me je po vsem telesu, v srce pa se mi je naselila panika. Mrzlično sem iskala rešitev, vendar so me misli pustile na cedilu.
''Mi lahko poveš kaj je narobe?'' je nato preplašeno vprašala Julija in pogoltnila slino.
''Veliko stvari Julija, veliko. Ni časa, da bi ti vse razlagala, bi pa rada vedela, če me imaš še ti kaj za vprašati. Poleg tega, kaj se dogaja.''
''V vilinskem svetu me je Madeline z nečim prepričala, da sem ji zaupala,'' je zavzdihnila Julija. ''Seveda sem ji, do trenutka ko si ti odbila tisto slutnjo glede nje.''
Hotela sem jo prekiniti, a me je s kazalcem utišala.
''Takrat me je potegnilo nazaj v mojo glavo in ob Madeline se nisem več počutila varno'', je nadaljevala. ''Ko si jo ti začela spraševati stvari, sem v tvojem glasu zaslišala manipulacijo. Z njo zahteva odgovor tudi ona in zazdelo se mi je, da se igraš njeno igro. Preden sva odšle, me je znova nekako uročila. Ko sem zagledala tisto puščico, se nisem mogla več premakniti. Tudi če sem hotela. Šele ko si dejala, da veš, da sem princesa, je pritisk popustil in lahko sem zbežala iz vilinskega sveta.''
Bila sem prijetno presenečena, koliko ji je uspelo ugotoviti glede na to, da sem imela občutek, da se popolnoma razume z Madeline. A zdaj, ko mi je vse to povedala, sem se čutila dolžno. Tudi pogled v Julijinih očeh j nakazoval na to, da bom morala slej kot prej izdati kaj se mi je zgodilo, zato nisem odlašala. Povedala sem ji za svojo vizijo in z vsakim stavkom ki sem ga izgovorila, bolj prestrašena je postajala.
''Torej hočeš reči, da se je zgodilo točno to, kar je bilo v tvoji viziji?'' je s tresočim glasom vprašala.
Zavzdihnila sem in uprla pogled v rjuho. Vse skupaj me je strašilo in vedela sem, da bova z Julijo morali iz hiše, če bova želeli kaj odkriti, a si nisem upala.
Hotela sem na glas izreči mojo misel, ko sva obe zaslišali zvok, ob katerem bi ob drugačni priložnosti začeli na vse glasilke kričati. Tiho in počasno škrebljanje sej razlegalo od okna v sobi in nama dajalo občutek da sva se znašli v nočni mori. Veke sem stisnila trdno skupaj in zaslišala Julijo, ki je vsa iz sebe začela tiho hlipati. Jaz sem se zaenkrat še držala, a me je ob vsakem dodatnem potegu nohta po steklu bolj obšla groza.
Ko je škrebljanje in praskanje prenehalo, sem olajšano odprla oči. A mi je kaj kmalu postalo žal, saj se je naenkrat ob okno pritisnila človeška dlan. Z vso silo sem se ugriznila v jezik, da bi zadržala krik, ki je silil iz grla. Okus po kovini se mi je razlezel čez ustno votlino, a ga sploh nisem okusila, saj se je v tistem trenutku eni roki pridružila še druga. Vsi lasje so mi šli pokonci ko sem opazovala grozljivko, ki se je odvijala pred mojimi očmi.
''Je že konec?' se je nato izpod odeje preplašeno oglasila Julija in hotela pogledati, vendar sem ji kovter potegnila nazaj na glavo.
Tega ni smela videti. Če so moji izračuni pravilni, po v bližnji prihodnosti tega doživela še veliko in bo takrat dovolj nadoknadila.
Nenadoma je iz smeri okna nekaj zaškripalo. Panično sem dvignila glavo in se zaprepadeno zastrmela v notranjo kljuko na okenskem okvirju, ki se je počasi vrtela.
''Odprlo se bo, odprlo se bo,'' sem si histerično ponavljala v glavi, saj nisem mogla storiti ničesar.
Ko se je kljuka odvrtela do konca, je ena izmed rok potisnila okno v notranjost, da se je na stežaj odprlo. V sobo je zavel prijeten nočni vetrič in s sabo prinesel vonj po vlagi. Nihče si ne bi mislil, da bi se na prelepo, z zvezdami in polno luno osvetljeno noč, dogajala taka nočna mora, kot se je.
Postava, katere si zaradi teme nisem mogla ogledati, je počasi splezala čez okensko polico. Imela sem občutek, da me bo zadela kap, saj je srčni utrip bil z hitrostjo, katere si človek predstavljati ne bi mogel. Tla so ob dotiku pohodnih čevljev glasno zaškripala in tujec se je zdrznil. Začutila sem Julijo, kako se trese in celo sebe sem zalotila, kako sem si od strahu v kožo zarila nohte. Ko je oseba zagledala naju v bledem soju luči, je pohitela proti postelji. Julija, ki se je medtem izvila iz odeje, je od strahu glasno zakričala, jaz pa sem od groze samo obsedela na mestu. Bila sem prepričana, da je človek eden izmed temnih vilincev ki je bil poslan da naju ubije in sem se že pripravila na usodni trenutek, ko se je soba naenkrat razsvetlila. Julija je nehala vreščati, jaz pa sem od šoka zajela sapo. Ob postelji je v črnem plašču, pohodniških čevljih in masko na obrazu stala mama. Po očeh je bila videti izmozgana, a ko je odstranila masko ji je obraz krasil prijazen nasmeh.
''Moji pogumni punci,'' je s hripavim glasom rekla in naju pobožala po laseh. ''Ponosna sem na vaju. Žal mi je, da sem vaju zapustila, a sem morala oditi. Ko se zbudita, bo čas za pogovor, sedaj pa se morata naspati. Čakajo vaju še naporni dnevi.''
Nato se je še zadnjič nasmehnila in se odpravila iz sobe.
''Si vedela za to?'' sem presenečeno vprašala in se obrnila k pretreseni Juliji.
V njenih očeh sem zasledila šok in olajšanje, a obenem tudi novo nabrane solze. Za obe je bil to prenaporen dan in samo čakali sva, da lahko leževa v posteljo in zaspiva.
''Sofija,'' je tiho rekla Julija. ''Nevem če bom lahko zaspala po tej mori.''
Zasmejala sem se njeni obupanosti in vstala s postelje. Odšla sem do okna, ga zaprla in zapahnila ter čez njega potegnila rolete. Ko sem se obrnila, sem zagledala Julijo, ki je ležala na mojem vzglavniku in spala. Ralo sem se nasmehnila in po prstih odšla do postelje. Na levi strani sem iz lesa vzela ročaj in kolikor se je dalo počasi potegnila rezervno posteljo iz predala. Nastavila sem si jo na isto višino, na kateri je ležala Julija, ugasnila luč in legla.
''Lepo spi,'' sem zašepeta kljub temu da sem vedela, da me ne sliši.
~~~
Torej...
Kako se vam zdi?
Do zdaj sem v zgodbi uporabila že:
- navadno pisanje brez zapletov/dogodke ki se dogajajo v resničnem življenju
- fantazijo
- romantiko
- grozljivko
- akcijo

Kot lahko vidite skušam v zgodbo vplest čimveč elementov... Upam, da vam je zanimivo. Naj vam še razkrijem, da bosta naslednjih nekaj delov pripovedovali drugi osebi...

Se beremo,
vaša Cookies