“Resno, tisti nogometaš ti gre na živce?” sem ga vprašala.
“Ja! Imam svoj razlog: Nekdaj sem hotel postati nogometaš. In moj sošolec Ryan tudi. Za igralca pa so sprejeli le enega. Ryan je goljufal in me tako izigral iz svojega peklenskega načrta. In vedno se je hvalil pred mano!” je rekel jezno.
“Ampak ga ne bi bilo treba ubiti!”
“Ampak sem ga. Kar je, je. Pa mislim, da sva malo zašla.”
“Prav imaš.”
“No, in kje bova dobila kri?”
“Čisto preprosto je. Zdaj, dvajset minut pred spremembo v vampirja boš odšel na najbližjo kmetijo, kjer gojijo prašiče in govedo.”
“Bom poskusil.”
“Mimogrede, v šoli prirejajo ples in jaz sem že z nekom zmenjena. Ampak bojim se, da bo Anna, tista punca ki mi je prej pred barom težila, povedala Chrisu. In da bo Chris vse skupaj narobe razumel. Bi te motilo, če bi samo on izvedel zate?”
“Ja!”
“Zakaj?”
“Nočem da izve, kaj če bo to raztrobil naokrog kot trobenta?”
“Chris že ni tak!” sem mu rekla.
“No prav, ampak nikomur drugemu več!”
“No, greva ven.”
Odpravila sva se na parkirišče, kjer je Michael vzel svoj avto in se odpeljal, jaz pa sem odšla proti domu.

Pogledala sem še novice, kjer so poročali, da vampir zaenkrat danes ni napadel še nikogar in da ga danes sploh še niso videli! Neverjetno, moj načrt deluje!

Zjutraj sem se zbudila že kar zgodaj. Pripravila sem se za šolo, nato pa peljala Bello na sprehod.

Odšla sem proti šoli. Na poti sem snemala pesem o svojih občutkih.

Ko sem prispela, me je pred mojo omarico že stala Anna s svojimi prijateljicami. “Umakni se mi,” sem ji rekla resno.
“Ne. Ne.Ne,” se je zafrkavala.
“Ja, pa se mi boš!” sem bila že preveč jezna.
“A povem Chrisu, kaj se je zgodilo včeraj?”
“Da ne bi. Če boš, ne bo dobro.” To sem ji rekla, kot da sem nek nasilnež.
V tistem trenutku pa je v šolo vstopil Chris. Vsi fantje, pa tudi punce, so se zgrnili okrog njega.
“Hej, nehaj me že izsiljevati!” je zakričala Anna.
“Nehaj, saj te sploh ne izsiljujem!!!”
“Je to res?” je vprašal Chris, ki je sedaj stal zraven mene.
“Ne, jaz nisem taka.”
“Nimaš dokazov,” je rekla Anna.
Tedaj sem se spomnila, da imam še vedno prižgan telefon.
“Ja, pa jih imam! Snemala sem najin pogovor!”
“Pokaži mi posnetek,” je rekel Chris.
Po ogledu je Chris rekel: “Anna, nehaj lagati. Pridi, Aryen, greva. Pa rajši se drži stran od Anne, zelo nesramna je.”
“Chris, a veš, da se je Aryen včeraj družila z enim trideset letnikom?” je važno rekla Anna, kot bi mislila, da ji zdaj ne morem nič več.
“Prav, pa se je. Ne bom se več družil s tabo, Anna.”
S Chrisom sva odšla do spodnje avle in se pogovarjala.
“Je res, kar je povedala Anna?”
“Ja. Ampak ti bom razložila. Prosim, poslušaj me. To je zaupno.”
“Bom.”
“No, a veš tisti vampir, ki napada ljudi? No, to je bil ta trideset letnik, ki si ga tudi videl, ko si v ponedeljek zvečer prišel do mene. On je ubil mojega očeta. In prišel je k meni in me prosil, če mu pomagam pri iskanju rešitve. Pa sem privolila.”
“Okej, samo zakaj?”
“Ker nočem, da bi bilo žrtev preveč.”
“V redu.”
Nato sva odšla vsak v svoj razred. Mi smo v razredu čakali učiteljico za naravoslovje. Razdelila nas je v skupine, saj smo mogli delati plakate na temo organizmov. Jaz sem bila v skupini z Anno in največjim debilom v razredu, ki ima same cveke.
Super, prekrasno! sem si mislila v glavi. Res bom dobila dobro oceno. No, upam da bo vsaj tri ali štiri, če že ne pet.

Pri slovenščini nam je učiteljica Grynka povedala:”Naslednji teden bo k nam v razred prišel Chris, iz c razreda.” Po razredu je vzvalovilo šepetanje. Pogledala sem jo tako očitujoče in rekla: “Zakaj?”
“Ker učenec, ki ima veliko vzgojnih ukrepov, ni bil preseljen samo še v c-razred, kjer je učencev že preveč. Zato se je Chris javil, da bo prestopil v naš razred, kjer je učencev premalo.” Super, samo še tega se mi manjka. Kaj se sploh še lahko zgodi hujšega.

Pouk se je končal tako kot včeraj. Preobula sem se in že hotela domov, ko me je pred šolo ustavil Chris.
“Pa kaj je spet?” sem ga vprašala nervozno.
“Nič ni. Samo nekaj bi te rad vprašal.”
“no, povej torej.”
“Je vse v redu?”
“Ja, ja.”
“Ne, pa ni. Ti nikoli nisi bila taka kot si zdaj že tri dni. Povej mi, kaj je narobe. Lahko mi zaupaš.”
Planila sem v jok in zahlipala: “Nič ni v redu. Najprej mi je umrl oče, nato sem izvedela za njegovega morilca. Pa za povrh je še Anna ljubosumna name in me ves čas izsiljuje in mi teži.? Potrebujem pomoč. Pomagaj mi, prosim. Prosim. Prosim.”
Chris je dvignil roko in me prijel za glavo. Pritisnil me je k sebi. Končno. Moje sanje so se uresničile. Vedno sem sanjala, kako me bo moj fant objel in mi rekel:”Rad te imam.”
Tudi sama sem ga objela. To je bil moj prvi objem. In tudi najlepši.
“V redu je. Veš, tudi sam sem enkrat izgubil očeta. Umrl je v prometni nesreči. Takrat sem imel sedem let. Bilo mi je zelo hudo, saj sem bil z očetom bistveno bolj povezan kot z mamo. Moje oči so pretočile veliko solz. Ampak sem prebolel. Po dolgih mesecih, mogoče parih letih. Res je , da ga ni več tukaj, ampak še vedno živi v mojem srcu. Na vsakem koraku me spremlja, kot duh. In s tem se boš mogla spopasti tudi ti.”

Odšla sem proti domu. Očitno imam zdaj fanta.
*************
*zelena*Živjo,
no tokrat je del šenkrat dalši ker ga prejšn tedn ni blo. Upam da ste užival u branju in je zgodba zanimiva!
Lep dan do konca!!!!!!!!! *zelena*