Odšla sem proti domu. Očitno imam zdaj fanta. Pomislila sem, da morda samo sanjam. Ampak mislim, da je vse res. Če ni, pa pač ni. Joj, saj res! Danes imam še trening! Pa se mi ne da.
Takoj ko sem prišla domov, sem prižgala telefon in se ulegla na svojo posteljo. Kaj me briga za domačo nalogo. Jo pač danes ne bom naredila. Na telefonu sem odprla viber na grupi našega razreda. Ena sošolka je napisala: “Baje da dobimo novo sošolko, to že jutri.”
Pa ne spet. Dovolj je že teh sprememb. No, mogoče bo pa prijazna. Ali pa tudi ne.
Telefon mi zazvoni. Chris. Oglasim se. “Ja?”
“Kaj ja!”
“Zakaj me kličeš, kaj pa drugega!”
“Se lahko oglasim pri tebi?”
“Ja, pridi čez deset minut.”
“Že grem.”
Mislim no, zakaj pa me to sprašuje? Lahko bi samo prišel, pa bi ga bila vesela. No, saj mogoče je pa celo bolje, da me prej pokliče, če sem sploh doma. Razmišljala sem. To, kar razmišljam skoraj vsak dan.
Očitno razmišljam že več kot deset minut, ker je ravnokar prišel Chris.
“Živjo,” ga pozdravim jaz.
“Hej. Nekaj osebnega je, bi lahko šla v tvojo sobo?”
“Ja, ja itak.”
In tako greva gor po stopnicah v mojo sobo. Odprem vrata in se usedem na svojo posteljo.
“Kaj je?” rečem zdolgočaseno.
“No, ne vem kako naj ti to povem oziroma te vprašam.”
“Ne bom jezna, ne glede na to, karkoli boš rekel.”
No, čeprav se največkrat tega ne držim.
“No, tisto pred šolo je bil prijateljski objem. Zato bi ti rad nekaj povedal in te vprašal. Všeč si mi že nekaj let. Vsakič, ko si šla mimo mene, sem te občudoval. Vedno nasmejana, energična, včasih žalostna in v družbi prijateljev. Ti pa me skorajda nisi opazila. To pa se je letos spremenilo. Opazila si me in še bolj sem se zaljubil vate.”
“Oh, Chris. Zdaj pa že pretiravaš.”
“Ne, pa ne. Meni se pač zdiš taka. Zato bi te rad nekaj vprašal. Bi bila moja punca?”
“Kaj misliš, kakšen bo odgovor?”
“Nimam pojma, odloči se.”
“Do jutri bom razmislila. Pa ti povem v šoli.Mogoče pa tudi prej.”
“V redu, pač rabiš malo časa.”
“Hej, bi šel z mano danes k Michaelu?”
“Z velikim veseljem.”
Očitno sem se prej malo zmotila.
***************
Ojla,
zej sm se odločla za redno objavljanje. To bo vsak četrtek ob 15.00, objavlen bo najkasnej do 15.30.
Bom dajala v napovednik, če pa nau tm, bo pa nou deu kkšn drug dan.
Drgač pa upam da ste užival u banju in upam davm je zgodba ušeč!:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
Takoj ko sem prišla domov, sem prižgala telefon in se ulegla na svojo posteljo. Kaj me briga za domačo nalogo. Jo pač danes ne bom naredila. Na telefonu sem odprla viber na grupi našega razreda. Ena sošolka je napisala: “Baje da dobimo novo sošolko, to že jutri.”
Pa ne spet. Dovolj je že teh sprememb. No, mogoče bo pa prijazna. Ali pa tudi ne.
Telefon mi zazvoni. Chris. Oglasim se. “Ja?”
“Kaj ja!”
“Zakaj me kličeš, kaj pa drugega!”
“Se lahko oglasim pri tebi?”
“Ja, pridi čez deset minut.”
“Že grem.”
Mislim no, zakaj pa me to sprašuje? Lahko bi samo prišel, pa bi ga bila vesela. No, saj mogoče je pa celo bolje, da me prej pokliče, če sem sploh doma. Razmišljala sem. To, kar razmišljam skoraj vsak dan.
Očitno razmišljam že več kot deset minut, ker je ravnokar prišel Chris.
“Živjo,” ga pozdravim jaz.
“Hej. Nekaj osebnega je, bi lahko šla v tvojo sobo?”
“Ja, ja itak.”
In tako greva gor po stopnicah v mojo sobo. Odprem vrata in se usedem na svojo posteljo.
“Kaj je?” rečem zdolgočaseno.
“No, ne vem kako naj ti to povem oziroma te vprašam.”
“Ne bom jezna, ne glede na to, karkoli boš rekel.”
No, čeprav se največkrat tega ne držim.
“No, tisto pred šolo je bil prijateljski objem. Zato bi ti rad nekaj povedal in te vprašal. Všeč si mi že nekaj let. Vsakič, ko si šla mimo mene, sem te občudoval. Vedno nasmejana, energična, včasih žalostna in v družbi prijateljev. Ti pa me skorajda nisi opazila. To pa se je letos spremenilo. Opazila si me in še bolj sem se zaljubil vate.”
“Oh, Chris. Zdaj pa že pretiravaš.”
“Ne, pa ne. Meni se pač zdiš taka. Zato bi te rad nekaj vprašal. Bi bila moja punca?”
“Kaj misliš, kakšen bo odgovor?”
“Nimam pojma, odloči se.”
“Do jutri bom razmislila. Pa ti povem v šoli.Mogoče pa tudi prej.”
“V redu, pač rabiš malo časa.”
“Hej, bi šel z mano danes k Michaelu?”
“Z velikim veseljem.”
Očitno sem se prej malo zmotila.
***************
Ojla,
zej sm se odločla za redno objavljanje. To bo vsak četrtek ob 15.00, objavlen bo najkasnej do 15.30.
Bom dajala v napovednik, če pa nau tm, bo pa nou deu kkšn drug dan.
Drgač pa upam da ste užival u banju in upam davm je zgodba ušeč!:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
Moj odgovor:
sezgodi
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
samopodoba/samozavest
živijo,
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
vse najbolse:heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart:!
i love itttttttt:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart::heart::heart::purple_heart:sama ...
mac tko kt vedno dbest ever!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!