*i*Moji E. H.,*i*
*i*ki ljubi knjige,*i*
*i*ter A. Š.,*i*
*i*ki jih je ljubila.*i*
---------------------------------------------
Karnaenkrat se je Tiffany ustavila in Izabella bi se skoraj zaletela vanjo. "Tukaj bova zavili v desno," je dejala Tiffany. Pokazala je na majhno, kratko, staro in ozko stransko ulico. "Tukaj bo malo slabši zrak," je rekla Tonks:"zato greva hitro skozi. Ko prideva do tistih vrat, jih bom odprla in za njimi boš zagledala knjigarno." Izabella je zgolj pokimala in gledala v vrata, na katera je pokazala njena sogovornica. Bila so umazano zelene barve, nasproti njiju. Tiffany Tonks je skoraj tekla do vrat in jih že odprla. Glasno je zadonel zvok, ki ga je Iza prvič slišala. Prestopili sta prag, naro pa so se vrata zaprla kar sama. Izabella ni mogla verjeti svojim očem. Pred seboj je imela veliko knjigarno, ki je bila osvetljena. "Bi lahko šla pogledat v knjigarno?" je čet trenutek ali dva vprašalo dekle, ko si je opomoglo od presenečenja. V odgovor je dobila 'seveda' in tako se je odpravila do vhodnih vrat. V ta so bile vklesane knjige, odprte na različnih straneh. Izabella je za nekaj trenutkov postala in se pozorno zazrla v vrata. Vsako knjigo si je ogledala in kmalu je ugotovila, da lahko prebere kar je pisalo na odprti strani. *i*In takrat sta prestopila na - za večino - napačno stran...*i* *i*Mislijo, da tega ne bo kmalu konec...*i* *i*'Hudi časi so' so besede, ki jih izrečejo mnogi...*i* *i*Vsu izurjeni za to se trudijo, ampak še nikomur ni uspelo...*i* Izkazalo se je, da so bile mnoge izmed 'knjig' tudi časopisi, revije ali učbeniki. Izabella je preletela zapisano. Ni ji bilo čiato jasno, kaj piše gor. Vsekakor nič dobrega, si je rekla. Trenutek kasneje, je Izabelli zastalo srce. *i*'Hvaležni smo gospe Wood in njenemu možu za vse, kar sta naredila.*i* *i*Njemu in njegovi družini izrekami iskreno sožalje za nepričakovano usodo izjemnega halaba, ki je prestresla vse.*i* *i*Naj počiva v miru' je še dejal višji inšpektor nad magimenti, gospod McFisher...*i*
"K-kaj?" je komaj iz sebe spravila Iza:"Tonks, em... bi mi lahko povedali, ali ta članek govori o mojih starših?" Ozrla se je okoli sebe, da bi videla, kje je Tiffany. Stala je za njo in si prebirala članke. "Saj me ni treba vikati, pa tudi Tiffy mi lahko rečeš. Kateri članek si mislila?" je vprašala punca za Izabello, ki ji je pokazala na članek.
——————————–————————–
Živjo,
upam, da vam je bil ta del zanimiv. Vsi ste vabljeni k branju naslednjih delov.
Lepo se imejte in uspešno v šoli,
#S2 :upside_down:
*i*ki ljubi knjige,*i*
*i*ter A. Š.,*i*
*i*ki jih je ljubila.*i*
---------------------------------------------
Karnaenkrat se je Tiffany ustavila in Izabella bi se skoraj zaletela vanjo. "Tukaj bova zavili v desno," je dejala Tiffany. Pokazala je na majhno, kratko, staro in ozko stransko ulico. "Tukaj bo malo slabši zrak," je rekla Tonks:"zato greva hitro skozi. Ko prideva do tistih vrat, jih bom odprla in za njimi boš zagledala knjigarno." Izabella je zgolj pokimala in gledala v vrata, na katera je pokazala njena sogovornica. Bila so umazano zelene barve, nasproti njiju. Tiffany Tonks je skoraj tekla do vrat in jih že odprla. Glasno je zadonel zvok, ki ga je Iza prvič slišala. Prestopili sta prag, naro pa so se vrata zaprla kar sama. Izabella ni mogla verjeti svojim očem. Pred seboj je imela veliko knjigarno, ki je bila osvetljena. "Bi lahko šla pogledat v knjigarno?" je čet trenutek ali dva vprašalo dekle, ko si je opomoglo od presenečenja. V odgovor je dobila 'seveda' in tako se je odpravila do vhodnih vrat. V ta so bile vklesane knjige, odprte na različnih straneh. Izabella je za nekaj trenutkov postala in se pozorno zazrla v vrata. Vsako knjigo si je ogledala in kmalu je ugotovila, da lahko prebere kar je pisalo na odprti strani. *i*In takrat sta prestopila na - za večino - napačno stran...*i* *i*Mislijo, da tega ne bo kmalu konec...*i* *i*'Hudi časi so' so besede, ki jih izrečejo mnogi...*i* *i*Vsu izurjeni za to se trudijo, ampak še nikomur ni uspelo...*i* Izkazalo se je, da so bile mnoge izmed 'knjig' tudi časopisi, revije ali učbeniki. Izabella je preletela zapisano. Ni ji bilo čiato jasno, kaj piše gor. Vsekakor nič dobrega, si je rekla. Trenutek kasneje, je Izabelli zastalo srce. *i*'Hvaležni smo gospe Wood in njenemu možu za vse, kar sta naredila.*i* *i*Njemu in njegovi družini izrekami iskreno sožalje za nepričakovano usodo izjemnega halaba, ki je prestresla vse.*i* *i*Naj počiva v miru' je še dejal višji inšpektor nad magimenti, gospod McFisher...*i*
"K-kaj?" je komaj iz sebe spravila Iza:"Tonks, em... bi mi lahko povedali, ali ta članek govori o mojih starših?" Ozrla se je okoli sebe, da bi videla, kje je Tiffany. Stala je za njo in si prebirala članke. "Saj me ni treba vikati, pa tudi Tiffy mi lahko rečeš. Kateri članek si mislila?" je vprašala punca za Izabello, ki ji je pokazala na članek.
——————————–————————–
Živjo,
upam, da vam je bil ta del zanimiv. Vsi ste vabljeni k branju naslednjih delov.
Lepo se imejte in uspešno v šoli,
#S2 :upside_down:
Moj odgovor:
***
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Stiska
<3
vsakodnevno pretvarjanje, da sem vredu, nasmeh na obrazu kljub veliki stiski. Ko pa sem sama se samopoškodujem, vsak dan. Bolje bi bilo če nebi obstajala. Nič več nima smilsla, nič. vsakodnevni glavoboli. Včasih občutim žalost, tesnobo ali strah, včasih pa sem samo prazna. Konstantne slabe misli. Imam pomoč in podporo ampak nihče ne ve zares kako hudo je. Ne zmorem tega pritiska družbe in pritiska sama sebe. Kako tezko je iti čez vsak dan. Ničesar več se ne veselim, vse je naporno. Pogosto jokam. Nočem jesti ker sem debela ampak moram, nimam izbire. Ne vem kako naprej.
vsakodnevno pretvarjanje, da sem vredu, nasmeh na obrazu kljub veliki stiski. Ko pa sem sama se samopoškodujem, vsak dan. Bolje bi bilo če nebi obstajala. Nič več nima smilsla, nič. vsakodnevni glavoboli. Včasih občutim žalost, tesnobo ali strah, včasih pa sem samo prazna. Konstantne slabe misli. Imam pomoč in podporo ampak nihče ne ve zares kako hudo je. Ne zmorem tega pritiska družbe in pritiska sama sebe. Kako tezko je iti čez vsak dan. Ničesar več se ne veselim, vse je naporno. Pogosto jokam. Nočem jesti ker sem debela ampak moram, nimam izbire. Ne vem kako naprej.
Vprašanje
Kaj bi raje za darilo ob naročnini za Pil?
Beležko, takšno, kot je bila pretekla leta.
(56)
Velik stenski poster s Šnofijem in Pepco, kjer bi bil napisan tudi šolski koledar po dnevih.
(68)



Pisalnica