Ta objava vam bo spremenila mišljenje o vsem
11
Alja, pripovedovalka Gregorjeve zgodbe
Živjo. Ime mi je Alja in to je moja zgodba, oziroma zgodba o mojem bratu. Prosim preberite do konca, ker sem vložila veliko truda v to, da sem se odločila to napisati.
Stara sem 16 let in hodim na gimnazijo. Imela sem brata, ki mu je bilo ime Gregor. In rada bi vam povedala njegovo zgodbo in kako morate razumeti takšne ljudi.
Ko sem bila stara 13 let, se je Gregor ubil. Imel je 17 let in ubil se je tako, da se je ustrelil s puško, ki jo je imel moj dedek skrito oziroma shranjeno v kleti. Bila je kot star spomin (nikoli mi ni povedal, kje jo je dobil in zakaj je bila polna z naboji) in mislili smo, da je bila le nesreča, ko je raziskoval dedkovo klet. Nikogar ni bilo z njim, vsi pa smo slišali strel in nato našli mrtvega Gregorja.
Gregor nikoli ni imel veliko prijateljev, vedno se je zdel prestrašen in zelo nezaupljiv. Nikoli se ni navezal na nikogar, razen na lastno družino. Vsaka skrivnost, ki mu jo je nekdo poved, se mu je zdela neresnična in ni verjel ničemur. Zdelo se je, kot da se je bal ljudi, oziroma jim ni želel zaupati. Jaz sem bila edina, kateri je zaupal, pa še to se mi je zdelo, da ne toliko, kot bi moral lastni sestri.
Včasih mi je govoril, kako se ljudje vedno obnašajo zelo čudno in nenaravno. Kako so zelo neprevidljivi in po njegovem nevarni. Saj sem se strinjala, ampak nikoli ga nisem jemala preveč resno, ker mi je bilo vse smešno. In ko me je videl se smejati, se je smejal tudi on.
Ampak kakšno leto pred samomorom se je začel obnašati zelo nenavadno. V očeh se mu je kazal strah in vsako stvar je naredil zelo previdno. Tudi ocene so mu začele padati in slišala sem, da se je uprl učiteljem. Ni želel poslušati nikogar, še mene ne. Izogibal se je vsakega človeka in nadzoroval celo lastne gibe. Če se sprašujete, kako sem to opazila, vam povem, da sem bila zelo pozorna, saj se mi ni zdelo naravno. Veliko mojih vrstnikov me je spraševalo, kako lahko prenesem tako čudnega in nemogočega brata.
Ko se je ubil, so vsi pomislili, da je bila nesreča ali pa je vplivalo tudi to, da ni imel prijateljev, je imel slabe ocene, ni zaupal nikomur... ampak meni se ni zdelo tako. Gregor je potreboval velik razlog, da se je ubil, se vam ne zdi?
A sem se motila.
Med poletnimi počitnicami (2023) sem našla Gregorjevo pismo, ki je bilo skrito na knjižni polici. Bilo je napisano zame in zjokala sem se, ko sem ga našla. Pismo mi je dalo veliko odgovorov na vprašanja, a hkrati naredilo še več vprašanj.
V pismu je pisalo, da ni imel velikega razloga za to, da se ubije. Da je bila to le njegova odločitev in ko se je odločil, si ni spremenil mišljenja. Ampak ob tem vseeno pomislim, zakaj, Gregor, zakaj bi to naredil? Zakaj bi to naredil meni? Bila sem tako žalostna.
Takoj po tem, ko sem našla pismo, sem hotela vedeti več. Zelo natančno sem pregledala vse bratove stvari v predalih. Imel je nekaj dnevnikov, a so bili polni le risb in ničesar posebnega nisem našla.
Pred kakšnim mesecem sem pa našla word dokument na njegovem računalniku, ki se nikomur prej ni zdel sumljiv, saj je bil le spis za šolo, v katerem je opisoval neko vrsto drevesa. A na koncu spisa je pisalo še nekaj drugega. Njegovo osebno mišljenje. To kar sem iskala. Razlog, da me je zapustil.
Gregor nikoli ni zaupal svetu. Zdel se mu je nenaraven. Nekdo ga upravlja, je mislil. Kar ljudje počenejo, kar počne narava, kar počne on, to ni nekaj samoumevnega. Nekdo to nadzoruje, ali nekaj. Nekdo se odloča, kaj se bo zgodilo in kdo bo živel lepo in kdo ne. Zato je vse mogoče. Vse se lahko zgodi, saj tega ne nadzorujemo mi, ampak nekdo. Ali nekaj. Čisto možno je, da smo včeraj naredili nekaj neverjetnega, ampak tega ne vemo, saj nam je nekdo rekel, da se tega danes ne bomo več spomnili. Možno, da je bila včeraj vojna, a neka hipnoza nas je prepričala, da se včeraj spomnemo kot le normalen dan v septembru. Zakaj to ne bi bilo možno? Zakaj bi verjeli temu, kar vidimo, temu kar vemo, temu kar rečejo drugi?
Zdaj na svet gledam drugače. In nikoli ne bom mislila kot prej, ker ne želim pozabiti Gregorja.
Želim, da veste, da neke stvari nimajo vedno razloga. Lahko nekaj naredimo kar tako ali se nekaj zgodi kar tako. Brez razloga. Boljše biti brez razloga, kot ga najti in nato obžalovati. Ne obžalujem, da sem izvedela njegovo zgodbo, a želim si, da zdaj ne bi bila prestrašena vsak dan. Da bi še vedno gledala na ljudi, kot sem prej.
Stara sem 16 let in hodim na gimnazijo. Imela sem brata, ki mu je bilo ime Gregor. In rada bi vam povedala njegovo zgodbo in kako morate razumeti takšne ljudi.
Ko sem bila stara 13 let, se je Gregor ubil. Imel je 17 let in ubil se je tako, da se je ustrelil s puško, ki jo je imel moj dedek skrito oziroma shranjeno v kleti. Bila je kot star spomin (nikoli mi ni povedal, kje jo je dobil in zakaj je bila polna z naboji) in mislili smo, da je bila le nesreča, ko je raziskoval dedkovo klet. Nikogar ni bilo z njim, vsi pa smo slišali strel in nato našli mrtvega Gregorja.
Gregor nikoli ni imel veliko prijateljev, vedno se je zdel prestrašen in zelo nezaupljiv. Nikoli se ni navezal na nikogar, razen na lastno družino. Vsaka skrivnost, ki mu jo je nekdo poved, se mu je zdela neresnična in ni verjel ničemur. Zdelo se je, kot da se je bal ljudi, oziroma jim ni želel zaupati. Jaz sem bila edina, kateri je zaupal, pa še to se mi je zdelo, da ne toliko, kot bi moral lastni sestri.
Včasih mi je govoril, kako se ljudje vedno obnašajo zelo čudno in nenaravno. Kako so zelo neprevidljivi in po njegovem nevarni. Saj sem se strinjala, ampak nikoli ga nisem jemala preveč resno, ker mi je bilo vse smešno. In ko me je videl se smejati, se je smejal tudi on.
Ampak kakšno leto pred samomorom se je začel obnašati zelo nenavadno. V očeh se mu je kazal strah in vsako stvar je naredil zelo previdno. Tudi ocene so mu začele padati in slišala sem, da se je uprl učiteljem. Ni želel poslušati nikogar, še mene ne. Izogibal se je vsakega človeka in nadzoroval celo lastne gibe. Če se sprašujete, kako sem to opazila, vam povem, da sem bila zelo pozorna, saj se mi ni zdelo naravno. Veliko mojih vrstnikov me je spraševalo, kako lahko prenesem tako čudnega in nemogočega brata.
Ko se je ubil, so vsi pomislili, da je bila nesreča ali pa je vplivalo tudi to, da ni imel prijateljev, je imel slabe ocene, ni zaupal nikomur... ampak meni se ni zdelo tako. Gregor je potreboval velik razlog, da se je ubil, se vam ne zdi?
A sem se motila.
Med poletnimi počitnicami (2023) sem našla Gregorjevo pismo, ki je bilo skrito na knjižni polici. Bilo je napisano zame in zjokala sem se, ko sem ga našla. Pismo mi je dalo veliko odgovorov na vprašanja, a hkrati naredilo še več vprašanj.
V pismu je pisalo, da ni imel velikega razloga za to, da se ubije. Da je bila to le njegova odločitev in ko se je odločil, si ni spremenil mišljenja. Ampak ob tem vseeno pomislim, zakaj, Gregor, zakaj bi to naredil? Zakaj bi to naredil meni? Bila sem tako žalostna.
Takoj po tem, ko sem našla pismo, sem hotela vedeti več. Zelo natančno sem pregledala vse bratove stvari v predalih. Imel je nekaj dnevnikov, a so bili polni le risb in ničesar posebnega nisem našla.
Pred kakšnim mesecem sem pa našla word dokument na njegovem računalniku, ki se nikomur prej ni zdel sumljiv, saj je bil le spis za šolo, v katerem je opisoval neko vrsto drevesa. A na koncu spisa je pisalo še nekaj drugega. Njegovo osebno mišljenje. To kar sem iskala. Razlog, da me je zapustil.
Gregor nikoli ni zaupal svetu. Zdel se mu je nenaraven. Nekdo ga upravlja, je mislil. Kar ljudje počenejo, kar počne narava, kar počne on, to ni nekaj samoumevnega. Nekdo to nadzoruje, ali nekaj. Nekdo se odloča, kaj se bo zgodilo in kdo bo živel lepo in kdo ne. Zato je vse mogoče. Vse se lahko zgodi, saj tega ne nadzorujemo mi, ampak nekdo. Ali nekaj. Čisto možno je, da smo včeraj naredili nekaj neverjetnega, ampak tega ne vemo, saj nam je nekdo rekel, da se tega danes ne bomo več spomnili. Možno, da je bila včeraj vojna, a neka hipnoza nas je prepričala, da se včeraj spomnemo kot le normalen dan v septembru. Zakaj to ne bi bilo možno? Zakaj bi verjeli temu, kar vidimo, temu kar vemo, temu kar rečejo drugi?
Zdaj na svet gledam drugače. In nikoli ne bom mislila kot prej, ker ne želim pozabiti Gregorja.
Želim, da veste, da neke stvari nimajo vedno razloga. Lahko nekaj naredimo kar tako ali se nekaj zgodi kar tako. Brez razloga. Boljše biti brez razloga, kot ga najti in nato obžalovati. Ne obžalujem, da sem izvedela njegovo zgodbo, a želim si, da zdaj ne bi bila prestrašena vsak dan. Da bi še vedno gledala na ljudi, kot sem prej.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
pozdravljena! res mi je žal, da se je to zgodilo! moje sožalje...ne morem si predstavljati življenja brez mojega brata sicer je res štiri leta starejši in se včasih počutim kot mali otrok ampak me je ta zgodba prepričala da se tako več ne bom počutila in res mi je žal,
vso srečo!
lp
vso srečo!
lp
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zdravo,
moje iskreno sožalje tebi in tvoji družini. Prepričana sem, da je bil tvoj brat super oseba. Vsak je drugačen in to ke treba sprejeti. Njegov način mišljenja je bil prav poseben in sedaj ko sem si ga prebrala se mi zdi, da ima morda prav. Vesela sem, da si z nami delila to zgodbo, ki mi je prišla do srca. Po tem kar sem prebrala sem se spomnila na čase, ko nisem zaupala nikomur, niti sebi. Sedaj nekako sebi zaupam, v drugih pa še sedaj ne vidim veliko zaupljivih stvari. Iskreno pogosto razmišljam o tem, zakaj ljudje mislijo, da obstajamo z razlogom. Morda je bila vsaka stvar v vesolju (in vesolje samo) nerejena pomotoma. Zakaj drugi mislijo, da ima vse kar rečem razlog? Zakaj skoraj vsi mislijo, da bi rada živela? Zakaj so nekateri prepričani da me poznajo? Takšna vprašanja imam v glavi ves čas in če sem prav razumela, je nekatera imel tudi tvoj brat.
Šeenkeat ti izrekam sožalje za brata. Prepeičana sem, da so bile njegove odločitve prave, saj se je konec koncev zanje odločil sam. In to največ šteje ter dokazuje, da si tega res želi.
#S2 :upside_down:
moje iskreno sožalje tebi in tvoji družini. Prepričana sem, da je bil tvoj brat super oseba. Vsak je drugačen in to ke treba sprejeti. Njegov način mišljenja je bil prav poseben in sedaj ko sem si ga prebrala se mi zdi, da ima morda prav. Vesela sem, da si z nami delila to zgodbo, ki mi je prišla do srca. Po tem kar sem prebrala sem se spomnila na čase, ko nisem zaupala nikomur, niti sebi. Sedaj nekako sebi zaupam, v drugih pa še sedaj ne vidim veliko zaupljivih stvari. Iskreno pogosto razmišljam o tem, zakaj ljudje mislijo, da obstajamo z razlogom. Morda je bila vsaka stvar v vesolju (in vesolje samo) nerejena pomotoma. Zakaj drugi mislijo, da ima vse kar rečem razlog? Zakaj skoraj vsi mislijo, da bi rada živela? Zakaj so nekateri prepričani da me poznajo? Takšna vprašanja imam v glavi ves čas in če sem prav razumela, je nekatera imel tudi tvoj brat.
Šeenkeat ti izrekam sožalje za brata. Prepeičana sem, da so bile njegove odločitve prave, saj se je konec koncev zanje odločil sam. In to največ šteje ter dokazuje, da si tega res želi.
#S2 :upside_down:
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
W.A.W
Ne vem nimam besed.
Povem ti lahk da iskreno sožalje in da imaš srečo za ta odkritja.
In tud to da sm se mal zjokala zravn lol
Nism vedla da lahk obstaja taka zgodba... iskreno sožalje in lepo da si nam jo 'predstavila' oz. napisala.
Ne bom je pozabila.
Imaš tud moj:heart:
Ne vem nimam besed.
Povem ti lahk da iskreno sožalje in da imaš srečo za ta odkritja.
In tud to da sm se mal zjokala zravn lol
Nism vedla da lahk obstaja taka zgodba... iskreno sožalje in lepo da si nam jo 'predstavila' oz. napisala.
Ne bom je pozabila.
Imaš tud moj:heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Iskreno sožalje tebi in družini. Ne vem kaj naj si mislim o njegovem mišljenju. je kar posebno in zanimivo.
0
nekd0 12345
Ja se strinjam....
Ubistvu m sm bla mala sm tud beki časa na tak način razmišljala... nvm da mi k se igramo z idk npr. Lutkami da se nekdo tko igra tud znami in da gre mby u neskončnost😅😂😂😂 sam ne ne mislm vč tk
Ubistvu m sm bla mala sm tud beki časa na tak način razmišljala... nvm da mi k se igramo z idk npr. Lutkami da se nekdo tko igra tud znami in da gre mby u neskončnost😅😂😂😂 sam ne ne mislm vč tk
meh
ni smešno bro
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo, mi je žal
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Moje iskreno sožalje!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To si tak lepo napisala. Res mi je zal za tvojega brata :(
0
Helper
Moj odgovor:
13girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prevec glasno,nemorem vec nc
jaz imam zraven moje sobe na desni tv in je ta tv tok mocen da se vse v mojo sobo slisi. Pa tudi jaz imam ADHD in tud ce je majhno sepetanje mene ful mot. in js se zarad tega med nalogo skos jokam k nemorem se zbrat pa recem da dajo bolj potih pa se dejansko v mojo sobo bolj slis kot tja pa tud poducnjake mam zarad tega in js res se zarad tega skos jokam. zdej sem se mozoljev velik dobla,ceprav vsi pravijo da sem lepa vseen nevem. pac stara sem 13 jaz nevem a naj recem da izolacijo v moji sobi nardijo krr jaz res nemorem vec pol se ucit, pa nalog delat, spat:sob: kaj naj? ze tko ponoc rabm kako uro da zaspim zdej pa se vec k mamo ta tv. vcas ko smo mel drugega se nc ni slisal je blo suprr vse sem lah delala v mirum in bolse sem spala nc poducnjakov. sam kok casa traha da dajo to izolacijo pa a to pol grod zgleda? hvala za vse odgovore:sob::heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.