Danes sem že tretji dan tukaj. Navadila sem se že na mojo novo budilko Milo. Vedno je vstala prva, obrnila se je proti oknu in zrla v daljavo dokler ni zagledala česar je hotela. Zagledati je hotela fanta, ki ji je že prejšnje leto belil glavo. Bil je Luka, fant v črni majici in belih nike čevljih. Ja, tudi meni je bil všeč, vedela sem, da ni pametno biti zaljubljena v isto osebo kot moja prijateljica. Vendar si nisem mogla pomagati. Vedela sem tudi, da ima Milo in Evo (ki so bile v koloniji že lani) raje kakor mene. Vedno ju je klical: Mila sem, Mila tja aja pa ne pozabi še na Evo. Vsak večer ko smo prenehali igrati košarko in ko smo se jaz in moji dve novi prijateljici Lara in Zala odpravile v sobo....VEDNO JU JE RABIL, VSAK VEČER OB ISTEM ČASU! Spomnim se kako sem vedno, ko sem zaslišala kako ju kliče, upala da bo izrekel tudi moje ime vendar ga nikoli ni. Žalostna sem se odpravila spat, Eva in Mila pa sta bili takšni kozi da sta nam povedali samo to da jima je dal petko v pozdrav. Preden smo se odpravile spat je Mila tekala po sobi kakor uročena. Videti je bilo, da je zasanjana in globokooo zalljubljena. Ulegla sem se v posteljo in poskušala zaspati vendar nisem in nisem mogla. Ves čas sem razmišljala kaj pa, če sta par? Kaj pa če me skupaj obrekujejo? Ko sem se že utrudila ugibanja sem gledala v strop. Kar naenkrat se je na pogradu ob meni nekdo premaknil. Bila je Eva naveličano me je vprašala: Kaj pa tebe muči? Tako glasno se vrtiš v tej postelji, da ne morem zaspati. Razočarano sem se ji opravičila, vendar ni odnehala. Všeč ti je Luka kaj ne? Poskusila sem ignorirati vprašanje z šeenim vprašanjem: Zakaj pa Luka? Zasmejala se je in mi zašepetala na uho: Še vsaki do sedaj je bil všeč, zabaven in iskren je mislim pa tudi, da ti na čelu piše VŠEČ MI JE LUKA!! Vprašala sem jo zakaj je bila Mila tako vesela in zakaj ju vsak večer tako nujno potrebuje. Odvrnila mi je: Ne bi ti smela povedati a naj ti bo. Luka nama je povedal, da je njegov frend (Vid) v Milo. Vsak dan jo sprašuje, če bi bila z njim. Oddahnila sem si, vendar nisem bila prepričana, če bi ji zares verjela. Vprašala sem jo: In zakaj si mi povedala, čeprav nebi smela? Ali ne bo jezna nate? Prijateljci sta že od lani. Nasmehnila se mi je in mi prišepnila: Frendice si zaupamo, pa še bolj si mi všeč kakor ona. Začudilo me je in še vedno nisem bila prepričana, če bi ji verjela vendar sem se odločila, da bom to ugotavljala jutri. "Lahko noč Eva". "Lahko noč Manca"