7.poglavje- Izvemo slabo novico

~Coco

Ko pridem v pred šolo zagledam parkiranega rešilca. Zraven njega stoji reševalec in čaka ter pripravlja vse stvari za sprejem ranjenca v rešilni avto. Hodim proti šoli in vidim Kate, Daisy in Anno kako klepetajo.
“Hej Coco, kaj dogaja?” me vpraša Kate. “Nič, saj ste videle rešilca in reševalce kajne?” takoj direkno vprašam, ker me skrbi. “Ja, baje, da je nekdo padel in se poškodoval na preduri…” je resno odvrnila Anna. “Aha, upam da ni kdo od naših,” sem zavzdihnila in odšla v šolo do svoje omarice. Tam zagledam Joeya, Jimmyja in Arnolda, kako sedijo pred sosednjima omaricama in se nekaj resnega pogovarjajo. Čudno… grem do njih.
“Oj fantje, kaj ste tako resni?” vprašam. “O Coco, samo pogovarjamo se,… no v bistvu o… hm… o reševalcih, ki so pred nekaj minutami šli v računalnico…” odgovori Jimmy živčno, kot da nekaj prikriva. Jimmy je tako kot Judy imal preduro računalništvo. “In… kje je Judy?” sem direktno vprašala. “Ja, veš Coco, ona se je poškodovala, pač spotaknila se je ob kabel računalnika in padla. Takrat si je poškodovala samo koleno, potem pa ji je hote Riverhood pomagati vstati, ampak je še enkrat padla, ampak tokrat se je udarila ob rob mize ter padla v nezavest.” je Jimmy kakor se je le dalo hitro povedal in se nato pripravil na mojo reakcijo. V tistem trenutku sem dojela, da so reševalci prišli po njo. Po Judy. Usedla sem se zraven fantov na klopco in se zamislila. Razmišljala sem kakih pet minut, ko me je prekinil šolski zvonec. Hitro smo s fanti stekli do razreda matematike.
Med prvo uro sem se komaj zbrala, da sem kaj prepisala s table. Na vsake toliko so me Jimmy, Joey in Arnold pogledali in se mi malo nasmehnili. Res sem hvaležna, da me podpirajo. Upam samo, da bo z Judy vse v redu, in, da bom že danes zvedela, da je boljše.


8.poglavje- Dobim cvek pri zgodovini

~Bill

Res mi je žal za Judy. Upal sem, da bo vse v redu z njo. Joj, kako si želim, da bi lahko zavrtel čas nazaj…
Po matematiki smo imeli malico in nato zgodovino. Naš učitelj- gospod Smith, je zelo poseben učitelj. Včasih celo reče kakšnemu učencu/ učenki, da zapleše kaj pred tablo in mu ali ji nato napiše pohvalo v redovalnico. Nekaterim ne to zabavno nekaterim pa ne. Sam sem zelo dober plesalec zato se zalo zabavam gledati druge in jih spodbujati.
Ko je Smith prikorakal v razred z njegovimi težkimi supergami in z njegovim pivskim trebuhom je pogledal po razredu. Nato se je usedel na svoj velikanski stol in začel gledati na računalnik. “Ali kdo danes manjka?” je vprašal. Noben mu ni odgovoril. “Kdo so reditelji?” je vprašal in štirje so dvignili roko. “Povej Arnold, kdo manjka.” Fant je pogoltnil slino. “Danes manjkajo Judy, Tori in hm, Dave.” je rekel. “Še enkrat povej in to brez zatikanja!” se je gospod Smith zadrl v ubogega Arnolda. “Torej danes manjkajo Tori, Judy in Dave,” je počasi razločno in popolno slovnično brez zatikanja rekel. “Okej, hvala Arnold… torej danes bom začel spraševat…” v razredu je nastal hrup. Vsi so se začudeno in zbegano gledali. Pri zgodovini sedim v predzadnji vrsti z Kate in Tori. Ko Tori ni se Kate presede čim dlje od mene. Povem vam, da je to slab občutek, kot da te noben nemara.
Smith je končno dvignil pogled z redovalnice. “Tako, danes bosta vprašana… Daisy in… Bill!” je g nasmeškom povedal in se naslonil nazaj na svoj stol ter pomignil meni naj pridem prvi. Takoj sem vstal in v tišini stopil pred učitelja. Spraševanje je bilo zelo mučno… povedati sem mu moral vse o prvi svetovni vojni. Ničesar nisem vedel. Sošolci so mi skušali pomagati pri odgovorih ampak so se bali učitelja.
“Torej, Bill, sedi ena. Vprašan bom naslednji teden ponovno.” Učitelj se je zadovoljno nasmehnil in poklical k tabli še Daisy. Ko sem se usedel mi je po licu stekla solza. Komaj sem zadrževal jok.
Daisy je dobila tri. Ni bila videti preveč zadovoljna ampak se ni pritoževala.
Dobil sem mojo prvo enko v osnovni šoli. Kako nom povedal staršem?
Po uri je prišel Jimmy do mene in me potrepljal po rami. “Vse no še v redu, okej?” mi je rekel, ko smo odhajali iz razreda.
Ko smo čakali na angleščino je prišla do mene Daisy in mi rekla, da bo vse še super. To mi je res veliko pomenilo. Ona mi je všeč. Zelo prijazna in pametna punca je. In zelo lepa.
Končno nas je učitelj za angleščino povabil v razred.

------------
lepo se imejtee<3