*i*Na koncu dneva lahko prenesemo mnogo več, kot se zavedamo.*i*
- Frida Kahlo

Draga Mami in Ati,
zavedam se, da ne dosegam vedno vajinih pričakovanj, ampak to ni niti pomen mojega življenja. Morata razumeti, da želim, da sta ponosna name, ampak še bolj pa si želim, da sem ponosna sama nase. Da sem oseba, ki si *i*želim*i* biti, da pridobivam čim več izkušenj, iskrenih prijateljev, znanja. Sprva, ko sem prišla na to šolo sem se počutila, kot v zaporu, zdaj pa šolo vidim kot možnost za rast. Moram vama povedati tudi, da me je veliko oseb zmerjalo, ampak sedaj se družim z ljudmi, ki me zares razumejo.
Včeraj na plesu so zavrteli pesem If you don' t love yourself. In ja, razumela sem jo.
Sama sebi sem bila najhujša sovražnica. Vsakič, ko sem dobila priložnost sem se sovražila. Ampak kako naj imam koga drugega rada če nimam sebe? Ampak vsak ovinek, ki ga izbere življenje je za nekaj dober. Sprva sem mislila, da sta mi z izbiro te šole uničila sanje, ampak ni res, le pomagata mi jih doseči. Naredila sem veliko napak, tudi, ko sem razmišljala o Lani ampak iz teh se učimo.
Zato, to pismo ni očitanje, ampak zahvala, da sta mi omogočila, da sem razvila nova prijateljstva in nove izkušnje.
Rada vaju imam
Angelina

*i*EPILOG*i*
Sedim, v sobi in se pogovarjam z Vaanyo in ne boste verjeli Zoe. Nisem še ji čisto odpustila ampak izkazalo se je, da ima zelo težko preteklost.
Nato nekdo potrka na vrata in jih odpre.
"Cecilija, Lana." vzkliknem, ko ju zagledam in se jima poženem v objem.
*i*Dojela sem, da sem vesela za vse izkušnje dobre in slabe, ki so se mi zgodile do zdaj, ampak morate se zavedati, sedaj je to komaj moje prvo leto na tej šoli, nikakor ne zadnje.*i*
*i*In karkoli se zgodi bom vztrajala, saj le tako lahko uresničimo svoje sanje.*i*