*b*UVOD*b*

*i*Vrtec*i*

*roza*Aurora*roza*

*i*Veliko otrok reče, da se ne spomni vrtca. Jaz se ga. Nimam samo bežnih prebliskov, skoraj vsega se spomnim. Spomnim se, s kom sem se največ igrala, koga nisem najbolj marala, spomnim se praznovanj mojih rojstnih dni, izletov, dni, ko smo prespali v vrtcu. Pa zame nič od tega ni več tako pomembno. Mislim, saj je lepo, da imam vse tako lepo spravljeno v svoji glavi, ampak najbolj pomembna stvar od vsega je, da sem tam spoznala Roux.*i*

*i*Večina deklic je bilo drobnih, tihih, rade so se smejale in igrale s punčkami. Roux je bila tudi drobcena, ampak bila je glasna, razgrajaška, družila se je s fanti in igrala z avtomobilčki. Druge deklice je nismo marale in pogosto smo se skregale z njo, čeprav bi morale že prej ugotoviti, da to ni pametno. Kadar se je ona kregala, se je kregala zares. Kričala je, tepetala z bosimi petami po tleh in metala igrače naokrog. Za to ni bila sama kriva - imela je štiri starejše polbrate, ki so živeli na drugem koncu mesta, odraščala pa je z dvema starejšima bratrancema. Nosila je njune premajhne stvari, igrala se je z njima, pogosto so skupaj kaj ušpičili. Vzgojiteljice so imele pogosto težave z njo in baje tudi z njenima bratrancema, ko sta še bila v vrtcu.*i*

*i*Nikoli nisem vedela, zakaj je bila v resnici takšna, to mi je povedala šele pred kratkim, preden je naša mala skupinica počasi začela razpadati. "Oči je bil po mesece na službenih potovanjih, mami je cele dneve delala in ko ni bila v službi, je delala doma za službo ali bila s prijateljicami na kavi. Zame, za Elmerja in Anžeta je skrbel najstarejši polbrat Ozi, ki je bil takrat star osemnajst, pomagal pa mu je osemletni Elmer. Ampak tudi Ozi ni imel veliko časa in je večinoma bil pri nas le za konec tedna, nisem imela druge družbe kot Elmerja in Anžeta. Takrat smo včasih naročili pico, mami je plačala, včasih, ko je bila dobre volje, je jedla skupaj z nami ali pa nam je kosilo skuhala ona. Pri nas se je pogosto oglasila babi in pustila kako juho ali pohanega piščanca. Elmer in Anže sta bila do mojega tretjega leta vse, kar sem poznala," je razložila. "Njuna oblačila sem nosila, ker sem se sama tako odločila. S tem sem bila zadovoljna," je dodala. To je povedala v sedmem razredu. Zdaj smo osmi. In nič ni več v redu.*i*

_________

*i*Prvi razred*i*

*zelena*Iskra*zelena*

*i*Včasih pogrešam prvi razred. Ne, res ga! Čeprav veš, da imaš pred sabo vseh devet let šole. Ampak koga briga? Takrat sem spoznala svoje tri najboljše prijateljice, nisem imela ocen in bila sem običajen, otrok, ki takrat zaradi svojega načina oblačenja še ni izstopal. Celo barva mojih las nikogar ni motila! Nihče me ni klical Ginger ali Korenček ali Ovčka ali kaj jaz vem vse. Bila sem Iskra in to je bilo to.*i*

*i*Tretjega šolskega dne v mojem življenju se spominjam, kot bi gledala film. Takrat smo se jaz, Roux, Pandora in Aurora povezale v eno majhno, ampak trdno in neločljivo skupinico, ki je povsod hodila, se igrala, jedla skupaj.*i*

*i*S svojo živobarvno šolsko torbico sem že tretjič prestopila prag moje nove učilnice. Učilnice. Natanko se spomnim, kako mi je bila všeč ta beseda. Zdaj je šlo zares: ne igralnica, tako kot v vrtcu, ampak učilnica. In tista gospodična za mizo ni vzgojiteljica, temveč učiteljica. Tako. Večina otrok se je že nekoliko privadilo na vse skupaj, fantje so se lovili in skakali po učilnici, deklice pa so se igrale v kotu. Vse, razen ene drobcene punčke ne temne ne svetle polti, temno rjavih, skoraj črnih bleščečih, gladkih las in suhcene, krhke, drobne postave, ki je dajala vtis, da bi jo lahko odpihnil veter. Njen obraz je bil nežnih, mehkih potez: raven, majhen nos, velikih, okroglih temnih oči in polnih ustnic.*i*

*i*Stopila sem k njej. Nisem si zapomnila njenega imena, zato sem jo najprej vprašala: "Kdo si že ti?"*i*
*i*Pogledala me je. "Pandora," je odvrnila z nežnim, tihim glasom. "Ti si Iskra?"*i*
*i*"Ja. Se greva kaj igrat?"*i*
*i*"Lahko."*i*

*i*Pozneje je k meni pristopila še svetlolasa deklica, moja soseda, Aurora. Včasih sva se igrali skupaj na igrišču.*i*
*i*"Živjo," je rekla. "Bi sedela na zajtrku pri meni in Roux?"*i*
*i*"Ja," sem odvrnila, "ampak samo, če bo lahko zraven tudi Pandora."*i*
*i*In tako smo se začele družiti. Bile smo neločljive. Če bi nam kdo rekel, da bo v osmem razredu naša skupinica razpadla, mu ne bi verjele. Zdaj bi mu.*i*