Zgodba o prijateljstvu
*b*Roux*b*
"Aurora! Pandora in Iskra sta šli tja," pomignem proti mizi na koncu jedilnice. "Daj, boš res sedela z Avo, Vesno in Anajo?"
"Eh, saj veš, da ne," se mi sijoče nasmehne in odnese pladenj proti najinima prijateljicama. Iskra me za trenutek ošine s pogledom. Nekako... očitajoče. Ne. Drugače. Zagotovo ne očitajoče. Hkrati žalostno, jezno, obupano in pomilovalno. Ne razumem, kaj mi želi povedati s tem, zato sedem in jo rahlo brcnem pod mizo, da me spet pogleda. Dvignem obrvi, ona pa le skomigne in se namrščeno zazre v svoje špagete.
"Okej, Pandora, kam bomo že šli? Aja, na sladoled?" začne klepetati Aurora.
"Bubble tea," jo popravi Pandora.
"Ah, saj res. A gre Ava lahko z nami? Kaj me tako gledaš, Roux?"
"Ne vem, ni bilo tako planirano. Aurora, prosim, mi smo 'original' skupina. Naslednjič gremo lahko z Avo in Otisom. OK?" naslonim brado na dlani.
"Okej. Kam? V Alejo? Rooouuuux!"
"V Aleji ga ni. Ne vem, saj ima Feliks vse splanirano do zadnje podrobnosti, pika in konec. O čem bi se še rada pogovarjala?" se grenko oglasi Iskra, ne da bi dvignila pogled. Spogledam se s Pandoro in nato obe živčno ošineva Auroro, ki je videti, da hoče nekaj reči, pa se zadržuje. "Je vse okej, Iskra?" jo nazadnje vpraša. Iskra dvigne glavo. "Ja," odgovori. "Daj, povej, kaj bi govorila. O bubble tea-ju se nimamo več kaj pogovarjati. O čem bi se še pogovarjala?"
"O, gospa Korenček!" se nenadoma zasliši tik nad mojim ušesom. Ojoj. Ne zdaj. Vesna.
"Hej, Ovčka," doda še Anaja. "Je vse kul? Te bodo obrili, rabijo volno? No, veš, ne razumem jih. Zakaj bi obrili tebe, tvoji lasje so grdi. Nič ne bi imeli od tega. Že bolje, če se spravijio na ovco." Grobo potegne Iskro za lase.
"Ej!" zakričim. "Pazi, Anaja. Če to narediš še enkrat, boš točno to dobila tudi nazaj, to ti obljubim!"
"Ojoj, kako se bojim."
"Nehaj, Anaja," se vmeša Pandora. "Nič ti nismo naredile. Ti si začela."
"Ja, in kaj boš zdaj, boš povedala mamici? Ali učiteljici? Učiteljicaaa, Anaja mi nagaaaja," počepne in govori s pretirano visokim glasom. Ima me, da bi jo brcnila. Iskra vstane. "Kaj hočete od nas!?"
"Uh, ta bo težka. Od vas? Nee, bolj od tebe. V glavnem to, da izgineš s te šole."
"Okej. Tudi to uresničiti bo težka," jo grdo pogledam.
"Točno tako," reče Pandora. "Zdaj pa pusti Iskro na miru. Stokrat boljša je od tebe. Vprašaj, kogar hočeš. Kogarkoli," naslednji del močno poudari, "ki ni glup."
Anaja se rahlo nasmehne z desnim kotičkom ustnice. Obrne se k Aurori in si navije pramen njenih las okrog prsta. "Je Iskra res stokrat boljša od mene?"
"Ja," odvrne Aurora.
Ne, pa ne. Ne odvrne tega. To bi odvrnila dvanajstletna Aurora iz sedmega razreda.
Trinajstletna, današnja Aurora molči.
"Aurora! Pandora in Iskra sta šli tja," pomignem proti mizi na koncu jedilnice. "Daj, boš res sedela z Avo, Vesno in Anajo?"
"Eh, saj veš, da ne," se mi sijoče nasmehne in odnese pladenj proti najinima prijateljicama. Iskra me za trenutek ošine s pogledom. Nekako... očitajoče. Ne. Drugače. Zagotovo ne očitajoče. Hkrati žalostno, jezno, obupano in pomilovalno. Ne razumem, kaj mi želi povedati s tem, zato sedem in jo rahlo brcnem pod mizo, da me spet pogleda. Dvignem obrvi, ona pa le skomigne in se namrščeno zazre v svoje špagete.
"Okej, Pandora, kam bomo že šli? Aja, na sladoled?" začne klepetati Aurora.
"Bubble tea," jo popravi Pandora.
"Ah, saj res. A gre Ava lahko z nami? Kaj me tako gledaš, Roux?"
"Ne vem, ni bilo tako planirano. Aurora, prosim, mi smo 'original' skupina. Naslednjič gremo lahko z Avo in Otisom. OK?" naslonim brado na dlani.
"Okej. Kam? V Alejo? Rooouuuux!"
"V Aleji ga ni. Ne vem, saj ima Feliks vse splanirano do zadnje podrobnosti, pika in konec. O čem bi se še rada pogovarjala?" se grenko oglasi Iskra, ne da bi dvignila pogled. Spogledam se s Pandoro in nato obe živčno ošineva Auroro, ki je videti, da hoče nekaj reči, pa se zadržuje. "Je vse okej, Iskra?" jo nazadnje vpraša. Iskra dvigne glavo. "Ja," odgovori. "Daj, povej, kaj bi govorila. O bubble tea-ju se nimamo več kaj pogovarjati. O čem bi se še pogovarjala?"
"O, gospa Korenček!" se nenadoma zasliši tik nad mojim ušesom. Ojoj. Ne zdaj. Vesna.
"Hej, Ovčka," doda še Anaja. "Je vse kul? Te bodo obrili, rabijo volno? No, veš, ne razumem jih. Zakaj bi obrili tebe, tvoji lasje so grdi. Nič ne bi imeli od tega. Že bolje, če se spravijio na ovco." Grobo potegne Iskro za lase.
"Ej!" zakričim. "Pazi, Anaja. Če to narediš še enkrat, boš točno to dobila tudi nazaj, to ti obljubim!"
"Ojoj, kako se bojim."
"Nehaj, Anaja," se vmeša Pandora. "Nič ti nismo naredile. Ti si začela."
"Ja, in kaj boš zdaj, boš povedala mamici? Ali učiteljici? Učiteljicaaa, Anaja mi nagaaaja," počepne in govori s pretirano visokim glasom. Ima me, da bi jo brcnila. Iskra vstane. "Kaj hočete od nas!?"
"Uh, ta bo težka. Od vas? Nee, bolj od tebe. V glavnem to, da izgineš s te šole."
"Okej. Tudi to uresničiti bo težka," jo grdo pogledam.
"Točno tako," reče Pandora. "Zdaj pa pusti Iskro na miru. Stokrat boljša je od tebe. Vprašaj, kogar hočeš. Kogarkoli," naslednji del močno poudari, "ki ni glup."
Anaja se rahlo nasmehne z desnim kotičkom ustnice. Obrne se k Aurori in si navije pramen njenih las okrog prsta. "Je Iskra res stokrat boljša od mene?"
"Ja," odvrne Aurora.
Ne, pa ne. Ne odvrne tega. To bi odvrnila dvanajstletna Aurora iz sedmega razreda.
Trinajstletna, današnja Aurora molči.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Girl nimam besed<3 pač tu ne veš kj se bo zgodlo nč pojma nimaš<3 ful hvala da pišeš tako zgodbico:kissing_heart::heart_eyes::hugging:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Fuuul dobr delček! :heart_eyes:
Sorry ker prej nisem toliko komentirala, ker nisem imela časa...
Lysmmm:kissing_closed_eyes:
Sorry ker prej nisem toliko komentirala, ker nisem imela časa...
Lysmmm:kissing_closed_eyes:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Fenomenalno
1
Moj odgovor:
💖⭐
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjena
Moj eating disorder se mi ful slabsa in nevem kaj naredit. Odzmeri sm mela neke tezave s hrano ma ne take, potem konec februarja sm za tko 1 teden imela zelo slabo (300 kalorij na dan, 10 000 korakov vsak dan+ treningi...) pac blo je ful extremno dokler nism uni vikend bingala in pojedla ful ker pac nism upala vec. No ja in potem ko sm tolko pojedla sm mislna pac da nimam vec ed zaradi tega ker sm pac itak ful pojedla in izgubila kontrolo, zdaj sm pa opazla da me od konca februarja sploh ni pustil moj ed in mi ni zapustil mojih mozganov in se mi zdi kot da je nekaj narobe z mano in da nikoli ne bo sel zares proc.
Opazla sem da sploh nemorem jest brez krivde, se omejujem, imam pomisleke da bi bruhala potem ko pojem (samo enkrat sem zares ker ponavadi mi ne uspe kot npr. zdaj ko sm poskusla ker sm izgubila kontrolo in pojedla ful piskotov).
Vsak dan se morem neki premikat in naredit dovolj korakov in zapolnt vse 3 krogce na moji uri (so pac ce si dosegel cilje telovadbe danes).
Pac prvo sm nekako obvladovala to in sm si mislna da itak lahko neham in sm tudi to mislna pac da bi zgubila nekaj kg in prsla pod 50kg (nic extremnega samo tko 48,47kg).
No ja in zdej je v mojih mozganih in nemorem nehat in se mi zdi kot da nebom nikoli za res recovala.
Pac moja mama in najboljsa prijateljica sta ze malo opazli takrat februarja ampak potem ne vec in so obedve mi govorile samo ku sumijo neki in da ce dovolj jem... Ampak nobena me ni uprasala a sm okej in take stvari.
Nocem nobenemu povedat zato tudi pisem sm ampak ja oprosti ker pisem tako dolg spis.
Opazla sem da sploh nemorem jest brez krivde, se omejujem, imam pomisleke da bi bruhala potem ko pojem (samo enkrat sem zares ker ponavadi mi ne uspe kot npr. zdaj ko sm poskusla ker sm izgubila kontrolo in pojedla ful piskotov).
Vsak dan se morem neki premikat in naredit dovolj korakov in zapolnt vse 3 krogce na moji uri (so pac ce si dosegel cilje telovadbe danes).
Pac prvo sm nekako obvladovala to in sm si mislna da itak lahko neham in sm tudi to mislna pac da bi zgubila nekaj kg in prsla pod 50kg (nic extremnega samo tko 48,47kg).
No ja in zdej je v mojih mozganih in nemorem nehat in se mi zdi kot da nebom nikoli za res recovala.
Pac moja mama in najboljsa prijateljica sta ze malo opazli takrat februarja ampak potem ne vec in so obedve mi govorile samo ku sumijo neki in da ce dovolj jem... Ampak nobena me ni uprasala a sm okej in take stvari.
Nocem nobenemu povedat zato tudi pisem sm ampak ja oprosti ker pisem tako dolg spis.
