Posadili so me na zadnji sedež nekega čudnega avtomobila. Kričala sem in brcala a ni pomagalo. Kmalu zatem je mišičast moški iz žepa kavbojk vzel telefon ter prislonil telefon k ušesu. Bila sem grozno prestrašena. Tresla sem se. Kaj bodo naredili? Po končanem klicu se je obrnil k meni in mi podal steklenico s prozorno tekočino.
"Pij."
Je z globokim glasom rekel in jaz si nisem upala ugovarjati. S tresočimi rokami sem prijela hladno steklo ter odvila pokroček. Naredila sem požirek...
Ja, samo voda je... Sem si oddahnila. Moški, ki je sedel na sopotnikovem sedežu je poiskal kovinsko škatlico in jo odprl. Pomolil mi jo je pred očmi. V njej so bile tri tablete. Zajela sem sapo.
"Pogoltni."
Je zamrmral. Odkimala sem. Njegov obraz je postal rdeč.
"REKEL SEM POGOLTNI, VLAGUČA NEMARNA!"
Je zavpil, da sem imela občutek, da me bo vrglo v vesolje. Odložila sem steklenico in vzela eno tabletko. Kar se da hitro sem jo pogoltnila ter s strahoma čakala kaj se bo zgodilo. Moški, ki je vozil si je prižgal cigareto ter speljal z avtoceste. Prižgal je radio. Po avtu je odmevala neka čudna španska glasba. Stisnila sem se v kot avtomobila in upala, da me ne nameravata ubiti tako kot sestro. Počasi se mi je začelo megliti pred očmi. Postala sem grozno zaspana. Zazehala sem moški na sopotnikovem sedežu pa se je glasno zarežal.
"Spi, spi dečva."
Je rekel jaz pa sem zaprla veke ter zaspala.

Ko sem se zbudila sem ležala na tleh nekega kombija. Bilo je mrzlo in prste sem imela že čisto ledene. Počasi sem odprla oči ter pogledala okoli sebe. V zadjem delu kombija nisem bila sama. Nasproti mene je sedel fant skodranih, lešnikovih las ter črnih oči. Videti je bil zamišljen. Ko je opazil, da sem se zbudila je le zdolgočaseno zavil z očmi ter zamižal.
"Kje sem?"
Sem prestrašeno vprašala in si otresla zemljo z moje majice.
"V kombiju."
Je zagodrnjal ter odprl oči.
"Kaj boste naredili z mano?"
Sem tiho vprašala, fant pa se je le zarežal.
"Spekli te bomo in pojedli."
Je med smehom rekel. Ko je opazil kako sem razširila oči se je zresnil.
"Šla boš na šolo za... Čaki, da se spomnim... Aha. Na akademijo za... Pa ne vem."
Je obupal. Takoj sem ga zasovražila. Srepo sem ga pogledala.
"Povej."
Sem ledeno dejala. Fant je zavil z očmi ter pljunil, na tla. Z gnusom sem se odmaknila od pljunka.
"Pomagala nam boš."
Je rekel ter me pogledal globoko v oči. Imel je grozno dolge trepalnice in polne,rožnate ustnice. Po nosu je imel zlate pegice.
"Pri čem?"
"Boš videla no!"
Je zavpil ter spet zaprl oči. Oh, kako mi gre na jetra.
"Samo, da ti ne pride na misli, da zbežiš."
Je siknil. Silovito je odprl oči ter iz žepa rjavih kavbojk povlekel žepni nož. Njegov pogled je bil oster in oči je imel vedno malce zaprte kot, da se mu jih ne bi dalo do konca odpreti. Stresla se se ob misli, da bi končala enako kot sestra.
"Našli me bodo:"
Sem rekla.
"Kdo?"
"Policaji. Sem hči zelooo bogatih staršev in plačali bodo milijone, da me najdejo."
Sem zagrozila.
"Vidiš... Pa že imaš razlog, da smo te ugrabili. Pridna, bogata punčka!"
Je izzivalno odgovoril fant. V tistem trenutku me je spreletelo.

*i* Plačali bodo milijone. *i*

*i* Da najdejo hči, ki še živi. *i*