*i*Tri tedne kasneje...*i*
"O moj bog, čudovita si!"
Je zacvilila Lily in me objela.
"Ne govori. Tudi ti si."
Bila je oblečena v zeleno smaragdno obleko in lase je imela elegantno spete v visok čop, s prameni ki so ji prikupno štrleli ven.
Jaz sem bila oblečena v rdečo bisernato obleko in moji lasje so bili samo preprosto zlikani na sebi pa sem imela še nekaj maskare. Stali sva pred šolo in zaradi lahnega zimskega vetrca me je v jopici, ki sem jo imela čez obleko, začelo zebsti.
Kmalu sva zagledali visoko postavo in, ko je prišla bližje sem zagledala Bena, elegantno oblečenega v smoking z prikupnim metuljčkom.
"Dober dan dami."
Zasmejali sva se in približal se je Lily, jo objel okoli bokov in nežno poljubil na ustnice. Nasmehnila sem se.
V treh tednih sta se zbližala bolj kot sem pričakovala in tako sem vesela zanju. Oba sta enkratna in zaslužita si samo najboljše.
"Gremo?"
Rahlo sem zardela.
"Jaz samo še počakam na spremljevalca. Vidva kar pojdita. Se vidimo notri."
Lily je dvignila obrv.
"Ne želiš, da počakam s tabo?"
Odkimala sem in se nasmehnila.
"Ne no. Nekaj minut sama pa bom že preživela. Hop hop, pojdita uživat."
Navidezno sem jo odgnala in smeje sta izginila v notranjost.
Bil je večer božičnega plesa. Po treh tednih sem se počutila veliko bolje. Moje življenje se je počasi začelo normalizirati. Z Lily sva preživeli skupaj čisto vsak možni trenutek. Nekaterim v šoli je bilo to najino nenadno prijateljstvo težko razložiti, a vseeno nama je bilo za vse. Eric se Lily ni več približeval. Enkrat sem mu zagrozila, da vem vse in, da bo šlo vse v javnost, če se samo približa Lily. Ustrašil se je in od takrat se nama ne približuje več. Enkrat sem dobila idejo, da bi kljub vsemu to objavila. Da bi vsi vedeli kakšen norec je. A potem ne bi imeli nikakršnega dokaza še, s katerim bi ga lahko izsiljevali. In kljub temu, da se mi gabi, tega kar sem doživela jaz, ne bi privoščila nikomur. Še tesneje sem se zavila v jopico, ko me je nekdo objel od zadaj.
"Te zebe? Izvoli."
Jack mi je dal svojo usnjeno jakno. Tisto kot že zadnjič.
"Prestrašil si me."
Sem na videz jezno rekla.
"Oh oprosti. Mi oprostiš?"
"Hmm ne vem no..."
Prihajala sva vedno bližje.
"Oh dajte no gospodična Problemček."
"Ne kliči me tako."
Sem se zasmejala.
"Boš kaj storila?"
"Ja."
"Kaj?"
Razdalje med nama ni bilo več in pustila sem, da sta se najina jezika združila.
Roke sem zakopala v njegove lase on pa me je objel okoli bokov.
"Sem te dovolj kaznovala?"
Sem smejoč se vprašala.
"Oh si si."
Objela sem ga in čelo položila na njegovo.
"Greva noter?"
Zastokal je.
"Kaj ko bi bila še nekaj časa sama...?"
"Moj bog. Nemogoč si."
Zarežala sem se, mu namenila kratek poljubček nato pa ga potegnila notri v šolo. Takoj sva zaslišala glasno glasbo in v telovadnici se je že trlo ljudi. Tudi Queele in starše sem opazila na plesišču.
"Nama grem po pijačo, prav?"
Mi je šepnil Jack in prikimala sem. Lily in Bena nisem opazila nikjer tako, da sem se odpravila do Queele.
"Hej."
Sem jo pozdravila in s kozarcem šampanjca se je obrnila k meni.
"O hej."
Nasmehnila se mi je a takoj sem opazila, da nekaj ni v redu.
"Queele? Si v redu?"
Prikimala je a, ko sem bolje pogledala sem videla, da so se ji v očeh lesketale solze.
"Razšla sem se. Z Derekom."
Za trenutek se mi je zazdelo, da nisem prav slišala. Potem sem videla kako ji je solza spolzela po licu in videla sem, da misli resno.
"O moj bog Queele," objela sem jo. "Tako zelo mi je žal."
Zahlipala je.
"V redu je," zavzdihnila je. "Vsi tisti podočnjaki in neprespane noči niso bile zaradi učenja. Temveč Dereka."
Oh ne.
"Joj Queele. Zakaj? Kaj se je zgodilo?"
Skomignila je.
"Ah navadne težave. Samo ugotovila sva... da mogoče nisva za skupaj. Nekako preveč popoln je zame. Nočem nekoga, ki planira čisto vsak trenutek najinega življenja in, ki ga je strah spontanih dogodkov. Z začetka mi je bilo to všeč a zdaj ne več."
"Oh..."
Nenadoma mi je postalo grozno. Ves ta čas, ko sem jaz jokala njej v ramo je ona zares potrebovala pomoč. In jaz ji je nisem nudila.
"Oh, ne Tracy. V redu je," je rekla, ko sem ji povedala, da mi je žal zaradi tega. "Tudi ti si potrebovala pomoč."
"Ja. A naslednjič mi vse povej, ko se bo zgodilo kaj takega, prav?"
Prikimala je.
"Prav. Obljubim."
"Hejj. Pijačaa."
Jack mi je v roke potisnil kozarec šampanjca.
"O hej Queele."
"Hej Jack," se je nasmehnila. "No, vidva kar uživajta."
"Queele počakaj!" sem zastokala a ona mi je le pomežiknila. "Ah."
"Kaj narobe?"
Srknila sem kapljico šampanjca in se zazrla v lepe črne Jackove oči.
"Ne," nasmehnila sem se. "Vse je v redu. Uživajva."
Bilo je konec hitre disko pesmi in začela se je počasen valček.
"Bi zaplesala?"
Prikimala sem in svojo roko položila na njegovo ramo in na roko.
"Veš, da si čudovita?"
Nasmehnila sem se.
"Sem res?"
"Zelo."
"No..." popravila sem mu metuljčka. "Tudi ti si."
"Ujemava se v vsej lepoti."
Prikimala sem in ga z nasmehom poljubila.
"Že nekaj časa bi ti rad nekaj rekel."
"Aha."
En kotiček ustnic sem privzdignila navzgor.
"Kaj pa?"
"Lju..."
Pritisnila sem ga k sebi, ker niti trenutka več nisem mogla zdržati brez, da moje ustnice ne bi bile na njegovih.
Ko sem se odmaknila je odmaknjeno strmel vame.
"Hm oprosti. Si želel kaj povedati?"
Zarežala sem se in izgledalo je kot, da bi se zbudil iz transa.
"Ja. Da te presneto ljubim."
Moj nasmeh se je še bolj raztegnil.
"Tudi jaz ljubim tebe."
Glavo sem naslonila na njegove prsi in poslušala enakomerno bitje njegovega srca. Na plesišču sem opazila Lily in Bena, ki sta se počasi vrtela. Lily mi je poslala nasmeh, ki sem ji ga takoj vrnila.
Tako hvaležna sem, da jo imam.
Potem sem opazila mami in g. Hillsona, ki sta se smejala ob nekakšni šali, ki jo je povedal. Kljub temu, da je rekla, da sta se razšla sem opazila, da ne moreta zatreti medsebojne privlačnosti, ki jo imata. Opazila me je in mi pomežiknila.
Nato sem opazila očija, ki se je pogovarjal z učiteljico za zgodovino.
Oh se mi samo zdi ali se slučajno spogledujeta...? Zasmejala sem se in pomežiknila očiju, ki je rahlo zardel. Kljub temu, da ne maram ravno učiteljice za zgodovino mu privoščim srečo. In mogoče bi se izkazala za čisto v redu mačeho. Potem sem opazila Queele, ki se je pogovarjala z Willom. Pri tem sem se morala še bolj zasmejati. Če pa se iz tega kaj izide pa res ne vem... A svoji sestri privoščim vse najboljše. In Will je pravzaprav čisto v redu človek. In zdi se mi, da ga bo Queele znala spametovati, če ga bo treba.
Nato sem se zazrla v mojega soplesalca, ki me je opazoval z velikimi očmi.
"Zakaj me tako gledaš?"
Sem se zasmejala.
"Če si tako lepa..."
Je malo odmaknjeno rekel.
"Moj bog."
Sem se zarežala a v resnici je moje srce prhutalo.
"Ne vem kako sem lahko živel brez tebe."
Želela sem se zasmejati a sem ostala resna.
"Tudi jaz ne."
Poljubila sem ga in ga pobožala po vratu.
Končno sem dobila občutek da sem se zares znebila vsega bremena. Da spet lahko diham.
Živim.
In življenje, ki ga živim je točno takšno kakršnega sem si vedno želela.
Zdaj ne potrebujem več sveta za sanjarjenje, saj imam resničnost.
Resničnost v kateri sem jaz jaz.
Živim življenje v katerem sem jaz Tracy glavna igralka. V katerem jaz kreiram svoje življenje. V katerem je vse tako kot mora biti.
-----------
OMGG OMGGG OMGGG I MADE ITTT:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob: js ne morm. ratal mi je.:sob:
"O moj bog, čudovita si!"
Je zacvilila Lily in me objela.
"Ne govori. Tudi ti si."
Bila je oblečena v zeleno smaragdno obleko in lase je imela elegantno spete v visok čop, s prameni ki so ji prikupno štrleli ven.
Jaz sem bila oblečena v rdečo bisernato obleko in moji lasje so bili samo preprosto zlikani na sebi pa sem imela še nekaj maskare. Stali sva pred šolo in zaradi lahnega zimskega vetrca me je v jopici, ki sem jo imela čez obleko, začelo zebsti.
Kmalu sva zagledali visoko postavo in, ko je prišla bližje sem zagledala Bena, elegantno oblečenega v smoking z prikupnim metuljčkom.
"Dober dan dami."
Zasmejali sva se in približal se je Lily, jo objel okoli bokov in nežno poljubil na ustnice. Nasmehnila sem se.
V treh tednih sta se zbližala bolj kot sem pričakovala in tako sem vesela zanju. Oba sta enkratna in zaslužita si samo najboljše.
"Gremo?"
Rahlo sem zardela.
"Jaz samo še počakam na spremljevalca. Vidva kar pojdita. Se vidimo notri."
Lily je dvignila obrv.
"Ne želiš, da počakam s tabo?"
Odkimala sem in se nasmehnila.
"Ne no. Nekaj minut sama pa bom že preživela. Hop hop, pojdita uživat."
Navidezno sem jo odgnala in smeje sta izginila v notranjost.
Bil je večer božičnega plesa. Po treh tednih sem se počutila veliko bolje. Moje življenje se je počasi začelo normalizirati. Z Lily sva preživeli skupaj čisto vsak možni trenutek. Nekaterim v šoli je bilo to najino nenadno prijateljstvo težko razložiti, a vseeno nama je bilo za vse. Eric se Lily ni več približeval. Enkrat sem mu zagrozila, da vem vse in, da bo šlo vse v javnost, če se samo približa Lily. Ustrašil se je in od takrat se nama ne približuje več. Enkrat sem dobila idejo, da bi kljub vsemu to objavila. Da bi vsi vedeli kakšen norec je. A potem ne bi imeli nikakršnega dokaza še, s katerim bi ga lahko izsiljevali. In kljub temu, da se mi gabi, tega kar sem doživela jaz, ne bi privoščila nikomur. Še tesneje sem se zavila v jopico, ko me je nekdo objel od zadaj.
"Te zebe? Izvoli."
Jack mi je dal svojo usnjeno jakno. Tisto kot že zadnjič.
"Prestrašil si me."
Sem na videz jezno rekla.
"Oh oprosti. Mi oprostiš?"
"Hmm ne vem no..."
Prihajala sva vedno bližje.
"Oh dajte no gospodična Problemček."
"Ne kliči me tako."
Sem se zasmejala.
"Boš kaj storila?"
"Ja."
"Kaj?"
Razdalje med nama ni bilo več in pustila sem, da sta se najina jezika združila.
Roke sem zakopala v njegove lase on pa me je objel okoli bokov.
"Sem te dovolj kaznovala?"
Sem smejoč se vprašala.
"Oh si si."
Objela sem ga in čelo položila na njegovo.
"Greva noter?"
Zastokal je.
"Kaj ko bi bila še nekaj časa sama...?"
"Moj bog. Nemogoč si."
Zarežala sem se, mu namenila kratek poljubček nato pa ga potegnila notri v šolo. Takoj sva zaslišala glasno glasbo in v telovadnici se je že trlo ljudi. Tudi Queele in starše sem opazila na plesišču.
"Nama grem po pijačo, prav?"
Mi je šepnil Jack in prikimala sem. Lily in Bena nisem opazila nikjer tako, da sem se odpravila do Queele.
"Hej."
Sem jo pozdravila in s kozarcem šampanjca se je obrnila k meni.
"O hej."
Nasmehnila se mi je a takoj sem opazila, da nekaj ni v redu.
"Queele? Si v redu?"
Prikimala je a, ko sem bolje pogledala sem videla, da so se ji v očeh lesketale solze.
"Razšla sem se. Z Derekom."
Za trenutek se mi je zazdelo, da nisem prav slišala. Potem sem videla kako ji je solza spolzela po licu in videla sem, da misli resno.
"O moj bog Queele," objela sem jo. "Tako zelo mi je žal."
Zahlipala je.
"V redu je," zavzdihnila je. "Vsi tisti podočnjaki in neprespane noči niso bile zaradi učenja. Temveč Dereka."
Oh ne.
"Joj Queele. Zakaj? Kaj se je zgodilo?"
Skomignila je.
"Ah navadne težave. Samo ugotovila sva... da mogoče nisva za skupaj. Nekako preveč popoln je zame. Nočem nekoga, ki planira čisto vsak trenutek najinega življenja in, ki ga je strah spontanih dogodkov. Z začetka mi je bilo to všeč a zdaj ne več."
"Oh..."
Nenadoma mi je postalo grozno. Ves ta čas, ko sem jaz jokala njej v ramo je ona zares potrebovala pomoč. In jaz ji je nisem nudila.
"Oh, ne Tracy. V redu je," je rekla, ko sem ji povedala, da mi je žal zaradi tega. "Tudi ti si potrebovala pomoč."
"Ja. A naslednjič mi vse povej, ko se bo zgodilo kaj takega, prav?"
Prikimala je.
"Prav. Obljubim."
"Hejj. Pijačaa."
Jack mi je v roke potisnil kozarec šampanjca.
"O hej Queele."
"Hej Jack," se je nasmehnila. "No, vidva kar uživajta."
"Queele počakaj!" sem zastokala a ona mi je le pomežiknila. "Ah."
"Kaj narobe?"
Srknila sem kapljico šampanjca in se zazrla v lepe črne Jackove oči.
"Ne," nasmehnila sem se. "Vse je v redu. Uživajva."
Bilo je konec hitre disko pesmi in začela se je počasen valček.
"Bi zaplesala?"
Prikimala sem in svojo roko položila na njegovo ramo in na roko.
"Veš, da si čudovita?"
Nasmehnila sem se.
"Sem res?"
"Zelo."
"No..." popravila sem mu metuljčka. "Tudi ti si."
"Ujemava se v vsej lepoti."
Prikimala sem in ga z nasmehom poljubila.
"Že nekaj časa bi ti rad nekaj rekel."
"Aha."
En kotiček ustnic sem privzdignila navzgor.
"Kaj pa?"
"Lju..."
Pritisnila sem ga k sebi, ker niti trenutka več nisem mogla zdržati brez, da moje ustnice ne bi bile na njegovih.
Ko sem se odmaknila je odmaknjeno strmel vame.
"Hm oprosti. Si želel kaj povedati?"
Zarežala sem se in izgledalo je kot, da bi se zbudil iz transa.
"Ja. Da te presneto ljubim."
Moj nasmeh se je še bolj raztegnil.
"Tudi jaz ljubim tebe."
Glavo sem naslonila na njegove prsi in poslušala enakomerno bitje njegovega srca. Na plesišču sem opazila Lily in Bena, ki sta se počasi vrtela. Lily mi je poslala nasmeh, ki sem ji ga takoj vrnila.
Tako hvaležna sem, da jo imam.
Potem sem opazila mami in g. Hillsona, ki sta se smejala ob nekakšni šali, ki jo je povedal. Kljub temu, da je rekla, da sta se razšla sem opazila, da ne moreta zatreti medsebojne privlačnosti, ki jo imata. Opazila me je in mi pomežiknila.
Nato sem opazila očija, ki se je pogovarjal z učiteljico za zgodovino.
Oh se mi samo zdi ali se slučajno spogledujeta...? Zasmejala sem se in pomežiknila očiju, ki je rahlo zardel. Kljub temu, da ne maram ravno učiteljice za zgodovino mu privoščim srečo. In mogoče bi se izkazala za čisto v redu mačeho. Potem sem opazila Queele, ki se je pogovarjala z Willom. Pri tem sem se morala še bolj zasmejati. Če pa se iz tega kaj izide pa res ne vem... A svoji sestri privoščim vse najboljše. In Will je pravzaprav čisto v redu človek. In zdi se mi, da ga bo Queele znala spametovati, če ga bo treba.
Nato sem se zazrla v mojega soplesalca, ki me je opazoval z velikimi očmi.
"Zakaj me tako gledaš?"
Sem se zasmejala.
"Če si tako lepa..."
Je malo odmaknjeno rekel.
"Moj bog."
Sem se zarežala a v resnici je moje srce prhutalo.
"Ne vem kako sem lahko živel brez tebe."
Želela sem se zasmejati a sem ostala resna.
"Tudi jaz ne."
Poljubila sem ga in ga pobožala po vratu.
Končno sem dobila občutek da sem se zares znebila vsega bremena. Da spet lahko diham.
Živim.
In življenje, ki ga živim je točno takšno kakršnega sem si vedno želela.
Zdaj ne potrebujem več sveta za sanjarjenje, saj imam resničnost.
Resničnost v kateri sem jaz jaz.
Živim življenje v katerem sem jaz Tracy glavna igralka. V katerem jaz kreiram svoje življenje. V katerem je vse tako kot mora biti.
-----------
OMGG OMGGG OMGGG I MADE ITTT:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob: js ne morm. ratal mi je.:sob:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omg!!! to je took suprr<3. nimam besed:sob::sob::sob::heart::heart::heart::heart::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::sob::sob::sob:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
aaaaa vsi deli so prfektnim Neverjetni, SKRATKA ODLIČNI! JAZ SEM RES TAK VESELA DA TI JE USPELO NAPISAT TAK DOBRO ZGODBO. aaaaaaa res je ne vem nimam besed:heart::heart::heart::heart::heart::heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omggg rapčič uživej na proslavii.
ker bo tale zgodba zmagalallalalall
lp
ker bo tale zgodba zmagalallalalall
lp
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omgggg rapooooooo ti najboljši pišeš od vseh pilovcev<3<3<3
joooooj koooook je pa to dobrrrrr itak da bo zmagal :100:
joooooj koooook je pa to dobrrrrr itak da bo zmagal :100:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Omgggg rapooooo to je tok dobrrrr
Love it<3
Love it<3
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omggg ne morem verjeti superrr🥰:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart:
mali:kissing_heart::heart_eyes:
mali:kissing_heart::heart_eyes:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jaaas rapooooo :sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart:
Sem vedela, da ti bo uspelo!!!
Js resnično mislim, da če bi ti to zgodbo izdala, bi postala ena najboljših romanov v Sloveniji, ali pa celo na svetu<3333
Bravoo:heart::sparkles:
Sem vedela, da ti bo uspelo!!!
Js resnično mislim, da če bi ti to zgodbo izdala, bi postala ena najboljših romanov v Sloveniji, ali pa celo na svetu<3333
Bravoo:heart::sparkles:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
twin, jaz sem tako ponosna nate<333
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Draga RaPo!
Že od samega začetka berem tvojo zgodbo, ki je čudovita! Zelo slikovito si prikazala občutke od Tracy. Drame ni manjkalo in vedno sem se veselila nadaljevanja. Vse liki so dobro zgrajeni in sem jih začutila. Upam, da zmagaš.
Lepo nedeljo ti želim,
Vitica
Že od samega začetka berem tvojo zgodbo, ki je čudovita! Zelo slikovito si prikazala občutke od Tracy. Drame ni manjkalo in vedno sem se veselila nadaljevanja. Vse liki so dobro zgrajeni in sem jih začutila. Upam, da zmagaš.
Lepo nedeljo ti želim,
Vitica
1
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Zgodba o tesnobi