Tisti dan ko sem sla domv je bil krasen.Obcutek ko sem odprla vrata od bolnice odsla v dvigalo,odsla do svojega avta.Obcutek je bil kot da se ti je kamen odvalil iz srca.Tako srecnega brez skrbnega se pocutis.Moja postelja proti bolnisnicni je cisto drugacna zgodba.Tako bolj udbna.Ko ves da naslednji dan ne bo groznih medicinskih sester ,ptitiska je neverjeten.Nekaj dni sem bila po odpustu doma.Bilo je krasno.Seveda sem morala se vedno vse pojesti in imela redne obroke po urah.Se zdaj jih moram imeti in mislim da bo tako ostalo se dolgo.Vendar je cisto drugace kot v bolnici.Veliko bolj sprosceno.Tudi zdaj imamo vec razmika med obroki in je veliko lazje jesti.Po nekaj dneh sem morala iti pogledati v solo.Vsi so bili zelo prijazni,psihologinja,ucitelji ,punce....Bila sem le za eno uro.Tako sem nekaj dni v solo hodila le za eno uro.Imela sem panicne napade bilo mi je slaboin nisem mogla zdrzati vec kot eno ur.Vendar nekako mi je uspevalo.Slo mi je nabolje.Seveda je bilo grozno tesko vendar zdaj mi je lazje.Prijateljice so me mirile pri panikah tudi ucitelji so me.Pomagali so mi me niso ispostavljali pred razredom saj si nisem upala govoriti pred njim.Imela sem moznost oditi tudi ven ce je bilo pre tesko vendar si skoraj nikoli nisem upala ce pa je bilor res kriticno je odsla z mano pritjateljica.Potem so mi ure zaceli zvisevati in zvisevat.Nato pa sem morala sprejeti pomembno odlocitev.Ali bom delala izpite in razred opravila ali ponavlajm.Ker me lani pri pouku ni bilo skoraj nic in ker sem bila res navezana na prijatelej in mi je bila misle na to da grem v drug razred grozna je bila odlocitev tako teska.Vendar nisem bila zmozna se ze tako mocno uciti.Zato smo se z zdravnico,starsi odlocili da bom odsla se enkrat v ta razred.Strah me je bilo da me nove sosolke ne bodo sprejele in da bodo stare pozabile name.Strah me je bilo da naslednej leto ne bom imela toliko podpore in da se ne bom mogla uciti ali pa da bom spet toliko bolna...Tako so prisle pocuitnice.Z mojimi prijateljicami in z mojo bff smo se ogromnokrat dobili.Bila sem tudi veliko na morju.Poleti ni bilo nobenih kriticnih tezav.Potem je prisel kamlu tudi moj rojstni dan.Z mojo Bff sem ga praznovala v Woop izivih z prijateljiacami iz sole pa v Čateskih topljicah.Res je bilo fajn poleti.Ko je prisel prvi dan sole sem se res tresla.Moja nova razrednicarka je bila uciteljica ki sem se jo prej zelo bala.Vendar v novem razredu so me lepo sprejeli.Ja ni enako in tesko se je uklopiti vendar pocasi gre.Se trudim in premagujem oviro za oviro..Imam redne pogovore z solsko psihologinjo z zdravnico v bolnici in tudi z mojo psihologinjo.Se trudim. Za mano je ze eno ocenjevanje ki sem ga opravila s petico.Ko sem bona mi nove prijateljice posiljajo za solo.Tudi s starimi prijateljicami smo v stiku in se srecujemo .Sicer imam ucasih opcutek da vec ne spadam k njim vendar verjamem da je to le obcutek.In ja to je moja zvljensak zgodba.To da gres v bolnico in da toliko trpis se ne zgodi kar vsakemu vendar marsikomu se je zgodilo se velko hujse.Ko nam je tesko ne smemo misliti na to kako nam je tesko vendar na to kako bomo to resili.Marsi kdo prestaja podobne tezave naj pa ve da ce je se kdo zabredel v tako luknjo kot sem jaz: NI SE KONEC ce bos obupal ne bos s tem nic dosegel.Moras iti naprej.Opstaja mnogo restiev.Za vsak in s tem mislim za cisto vsak problem obstaja resitev.Nihce pa ni rekle da bo lahko.Bo zelo tesko in mnogi bodo obupali pred koncem.Vendar morete mi verjeti da je vsega enkrat konec in da ko bo konec in ko bos to premgal bo obcutek neverjeten.Tudi pri meni je bilo v bolnici naravnost grozno vendar sem se borila in nakoncu se je to se tako izplacalo.Borim se,spoznala sem svojo BFF,Se vedno sem ziva ,Dala sem ces sebe neko grozno izkudnjo v zivljenju ki mi bo morda u prihodnosti pomagala ,Veliko sem se naučila kako premagovati strah in vse se spet zacenja kot prej.Seveda mocan strah se vedno ostaja vendar verjamem da bom tudi to kmalu premagala.Za konec pa se tole:S tem nekako zakljucujem mojo zgodbo strah pred bruhanjem.V vsaki zgodbi se zgodi nek slab dogodeg drugace zgodba nima smisla.In tudi ni v vsaki zgodbi srecnega konca.Vendar ce seboris zanj kot sem se jaz lahko se tako slab konec sprebenic v dobrega.....:heart: