Ola!
Če še niste prebrali objave na smetišnici, bom dokončala tole zgodbo. Upam, da imam še dovolj časa.
~~~~~
"Clara, a ti še spiš?" Clara odpre oči in se nekaj sekund sploh ne zaveda, kakšen glas je slišala in kje je. Pred sabo zagleda Sophie in se spomni - saj res, na izletu je. Na izletu, ki ji bo najverjetneje uničil življenje. Na izletu, za katerega je upala. da ga bo preživela skupaj z Zoey. Na izletu, ki... A je sploh vredno? Na izletu, ki je z eno besedo POLOM.
Olivia in Sophie sta že oblečeni, naličeni, počesani, Clara pa se še vedno skriva pod toplo odejo. Ura je že pol osmih in čez pol ure se že morajo zbrati v jedilnici! Clara se s svetlobno hitrostjo obleče, počeše in se uredi, potem pa skupaj z Olivio in Sophie oddide v jedilnico. Prva stvar. ki jo opazi, niso namrgodeni učitelji, niti ni okusna hrana, ki so jo pripravili kuharji hotela. Prva stvar, ki jo zagleda, je Elvis. Z čudovitimi rjavimi lasmi, tistimi modrimi očmi in toplim nasmehom sedi zraven Johna in se smeji. Clara strmi vanj kot triletnik v televizijo in čaka, da jo bo tudi Elvis pogledal, a to se na žalost ne zgodi. Lahko bi gledala vanj še celo jutro, če je nebi Sophie in Olivia zvekli za drugo mizo in nakladali, da bo zmanjkalo hrane. Clari se zdi nekam čudno, da sta se Olivia in Sophie v enem dnevu tako zbližali, ampak časa za razmišljanje o tem ni, saj učitelji, še preden bi punce sploh lahko šle po hrano, že začnejo blebetati.
"Včeraj se je iz fantovske sobe še pozno v noč slišalo klepetanje, in če se bo to jutri ponovilo..." Učitelji utihnejo in oddidejo v učiteljsko jedilnico. Clari je tako še najbolj všeč, saj je že brez njihovega blebetanja dovolj živčna. Čez nekaj ur bo stala na smučeh. In že brez tega dejstva ima dovolj problemov.

*

"Učenci, postavite se v vrsto pred vlečnico eden po eden!" zakliče gospa Helena, učiteljica smučanja. Clara je pristala v najslabši skupini, saj za v srednjo skupino moraš imeti nekakšno "smučarsko potrdilo"... Izkazalo se je, da je samo nekdo v njeni skupini poleg nje že stal na smučeh, ostali so popolni začetniki... Torej je pred Claro teden počasne vožnje. No, saj ji tako še najbolj ustreza. Je pa groza, da v njeni skupini ni Elvisa - torej bo pol dneva morala preživeti brez gledanja v njegove oči.
Med takim in podobnim razmišljanjem pride Clara na vrsto za vlečnico. Z strahom v očeh se zazre v čudne naprave pred sabo, ki se premikajo in te vlečejo v hrib. Pripravi se, poravna smuči, naprava se ji približa, Clara se jo poskuša prijeti, in nekaj časa jo res drži, a z grozo ugotovi, da ne bo več morala, zato jo izpusti in se po zadnjici podrsa navzodl po hribu. Zanjo se zasliši smeh in Clara zardi. Lica ji postanejo tako rdeča, da izgleda, kot da se je naličila, čeprav se Clara ne liči, razen za posebne priložnosti.
"Clara, pripravi se, da boš ujela drugo vlečno napravo!" zakriči Helena in Clara se res pripravi ter se tokrat z uspehom prime naprave. Še sreča, saj nebi prenesla še enega takega poniževanja!
Naprava jo vleče do vrha hriba, kjer Clara počaka še na preostalo skupino. Čez nekaj minut je celotna skupina na vrhu, pripravljena, da se spusti. Gospa Helena pokaže zavoje in naroči učencem, naj jo posnemajo. V vrsti, eden za drugim, se učenci spuščajo po hribu.
"Kako dobro jim gre," v strahu pomisli Clara. "Meni nikoli ne bo šlo tako dobro!" A tokrat se debelo zmoti. Prvih nekaj ovinkov je res malo počasnih in nerodnih, a potem se Clara uživi v vlogo smučarke in brez težav dohiti učiteljico in ostale učence.
"Če bo šlo tako naprej, potem se bom pravzaprav imela zelo fino..." nekje na sredi poti pomisli Clara, in se brez kakršnihkoli težav spusti po preostalem hribu navzdol.
~~~~~
Upam, da bom danes lahko objavila še en del