Dafne je objokana zvita v klopčič ležala na postelji.
"Will... llll," je zavzdihnila. Zaslišala je korake in v sobo je vstopila mama, glavo je zakopala v deko in se pretvarjala, da spi.
"O, ljubica, samo povedala bi ti, da je pred vrati Betti. Pa še Will... tudi,"
"Reci jima, da pridem," je potiho zamrmrala, ko je mama odšla si je Dafne obrisala oči in odšla pred vrata, ko jo je Betti objela njene oči so bile solzne, a ne od žalosti, temveč od sreče.
"Oj Bet," jo je tiho pozdravila.
"Oj Daf," kar žarela je.
"Kaj pa je Will?" ga je vprašala Dafne.
"Em... Betti bo plesala z mano, na šolskem plesu, za šolsko gledališče," je razložil in Dafne je od jeze pordela.
"Kaj?, tam še nisi plesal z nobeno, niti z Angelo ne!" je zagrozila, namreč vedno je sanjala, da bo ona `izbranka´ Willa.
"Imaš kaj proti?" je nestrpno vprašal, a vseeno se je trudil biti prijazen.
"J.. ne! Zakaj sta sploh tu, da se važita, mogoče zato, da gledata mene, objokano?"
"Ne!" se je oglasila še Betti. "Zato, ker sva ti prinesla to!" v roki, ki ji jo je molela pred nosom je držala njeno jopico, grdo jo je pogledala in še rekla: "Mislila sem, da sva prijateljici, in to najboljši!" zajokala je in Will jo je objel, odšla sta. Dafne je pobrala svojo jopico, ki jo je `prijateljica´odvrgla.
"Betti!" je zaklicala, a ni je slišala, zato je odšla v hišo in svojo jopico vrgla na tla. Odšla je po stopnicah navzgor v svojo sobo in iz nočne omarice potegnila slike Betti, vse je zložila in jih na enkrat raztrgala.