Skupaj nama pač ni usojeno 1. del
6
ta zgodba bo morda imela nadaljevanje morda pa ne.
uživaj
1.
» no če veš vse potem pa povej v koga je Ema zaljubljena« je Ana samozavestno pljunila v Ariano.
»pffft« sem se nasmehnila, ker…saj ne more vedeti v koga sem, kajne?
Zagledala se je v okrušen rumen strop, potem vame in v umazana bela šolska tla.
» ne bom povedala celega imena« naju nagovori po nekaj mučnih sekundah. »ampak Ema bo vedela koga mislim«
Naskrivaj sem z muko pogoltnila slino. A globoko v sebi sem vedela, da ne more vedeti moje skrivnosti.
» ime se začne z črko L in konča s črko Č« pove nekoliko bolj po tiho.
Jaz pa se za par sekund ustavim, mirno rečem »am, ne, to totalno ni res, hahaha« in nadaljujem pot do učilnice. Precej hitreje kot Ana in Ariana. Ko sem pri vratih se ustavim in ju počasi obrnem pogled k njima. Ariana mi sumničavo pomežikne jaz pa zbežim na svoje mesto v razredu.
Cel dan sem razmišljala samo še o tem… Je res tako očitno? Ali vsi vedo?
Nato pa sem se spomnila!
Na L in Č se konča še mnogo drugih ljudi v našem razredu! Lana, Lira… dobro, dobro pa ne punce, fantje so Lin pa Lovro…na Č pa se končajo njihovi priimki.
Zazrla sem se v dolgo črno steno, ki je bila precej bedna. Učilnica za slovenščino ima vsaj svetle stene, če tudi morajo biti zelene, so boljše od črnih.
» hej Ema! Me lahko narišeš do konca?« me Liza preseneti s svojim prisrčnim glasom iz mojega levega kota. Obrnem se k njej in ji z nasmehom pokimam.
Odprem svojo brezčrtno Vijolično beležko, kjer imam na sredinski strani narisan Lizin obraz.
» v redu« ji pravim z umirjenim tihim glasom. »bi želela kakšen filter na sebi? Kot rože okoli glave ali mavrica čez obraz ali..« hotela sem ji predlagati še prikupne pastelne srčke okoli glave, ki bi ji po mojem skromnem mnenju še najbolj pasali, pa me je prekinila.
» huh, ne! Saj veš da je mavrica tudi znak za LGBTQ? Am, Ew! Nikoli! Daj mi tiste rožice v glavi pa verižico z bronasto zvezdico med tem pa si grem pripraviti zvezke«
Počasi in obupano vzdihnem, med tem ko Liza odhaja.
Veste, res boleče je poznati občutek, da si del nečesa kar tvoja ljubezen sovraži. In zato ne moreta biti skupaj. Mislim, najraje bi se spremenila v fanta vsak trenutek ko me pogleda v oči s svojimi globokimi gozdno zelenimi zenicami in mi reče Ew in LGBTQ v eni in isti povedi. Najraje bi šla na wc in se jokala tri ure med tem ko bi čas stal in bi prišla nazaj v učilnico, kot, da se ni nič zgodilo razen mogoče konca sveta ali ponovnega pristanka Dinozavrov.
Zaprem beležko in začnem delati izpiske za zgodovino, da bom vsaj kaj vedela, če me po kakšnem super nenavadnem naključju vpraša učitelj zgodovine, saj pogleda na datum in izbere tistega ki je štirinajsti po tisti dolgočasni abecedni vrsti iz prvega razreda in ugotovi, da sem to jaz med tem ko se mu niti kanček ne smilim, niti, če ne ve, kaj vse se mi dogaja in še to, da me prst boli.
2.
» mislim, da je Adnan zaljubljen vate« mi prišepne Ariana s katero pod prisilo sedim pri neuporabnem pouku geografije.
»pfft, zakaj mi to govoriš, če trdiš da veš v koga sem zatrapana? Pa tudi, če ne veš točno, se Adnan ne začne z L. « ji kanček preveč agresivno povem
» prav.« zlobno se mi nasmehne v obraz, kot blisk hitro dvigne roko v zrak, prosi učiteljico če gre lahko na stranišče in odbrzi iz razreda. S pogledom mi nakaže naj grem tudi jaz za njo. Ampak ne mislim iti. Preveč je srhljiva. Pa še glavo grem stavit, da me učitelj ne bi spustil ravno ko je ona šla.
Ko zazvoni udarni šolski zvon umirjeno odplešem do stranišča in tako kot vedno, stopim v prvo kabino.
Na vratih pa me čaka nenavadno sporočilce. Grdo je vrezano v vrata ter pobarvano s črnim flomastrom.
Pisalo je, da ve da nisem lezbijka in, da naj dam zato priložnost tudi fantom.
Soje blond lase hitro odmaknem z obraza in stečem nazaj v učilnico.
Odprem beležko na čisto zadnji strani, nakracam napis »jaz sem Bi jaz sem BI jaz sem BI jaz sem BI« s čudnim vijoličnim flomastrom potem pa vse skupaj desetkrat prečrtam s črnim kulijem.
V skoraj istem trenutku do mene prileti Ariana in mi zašepeta »si slišala šokantno novico« naredi pretirano dolg premor pri katerem me spet pogleda s tistim zlobno vseevednim pogledom ki ve kako ga sovražim nato pa doda »liza jima fanta«
Nisem vedela zakaj me je to tako močno prizadelo, ker sem vedno vedela, da jaz z no nikoli ne bom mogla biti. A vseeno. V očeh so se mi nabrale solze ki sem jih obrisala z modrim rokavom debele puhaste jopice pogledala Adnana in hitro stopila k njemu.
uživaj
1.
» no če veš vse potem pa povej v koga je Ema zaljubljena« je Ana samozavestno pljunila v Ariano.
»pffft« sem se nasmehnila, ker…saj ne more vedeti v koga sem, kajne?
Zagledala se je v okrušen rumen strop, potem vame in v umazana bela šolska tla.
» ne bom povedala celega imena« naju nagovori po nekaj mučnih sekundah. »ampak Ema bo vedela koga mislim«
Naskrivaj sem z muko pogoltnila slino. A globoko v sebi sem vedela, da ne more vedeti moje skrivnosti.
» ime se začne z črko L in konča s črko Č« pove nekoliko bolj po tiho.
Jaz pa se za par sekund ustavim, mirno rečem »am, ne, to totalno ni res, hahaha« in nadaljujem pot do učilnice. Precej hitreje kot Ana in Ariana. Ko sem pri vratih se ustavim in ju počasi obrnem pogled k njima. Ariana mi sumničavo pomežikne jaz pa zbežim na svoje mesto v razredu.
Cel dan sem razmišljala samo še o tem… Je res tako očitno? Ali vsi vedo?
Nato pa sem se spomnila!
Na L in Č se konča še mnogo drugih ljudi v našem razredu! Lana, Lira… dobro, dobro pa ne punce, fantje so Lin pa Lovro…na Č pa se končajo njihovi priimki.
Zazrla sem se v dolgo črno steno, ki je bila precej bedna. Učilnica za slovenščino ima vsaj svetle stene, če tudi morajo biti zelene, so boljše od črnih.
» hej Ema! Me lahko narišeš do konca?« me Liza preseneti s svojim prisrčnim glasom iz mojega levega kota. Obrnem se k njej in ji z nasmehom pokimam.
Odprem svojo brezčrtno Vijolično beležko, kjer imam na sredinski strani narisan Lizin obraz.
» v redu« ji pravim z umirjenim tihim glasom. »bi želela kakšen filter na sebi? Kot rože okoli glave ali mavrica čez obraz ali..« hotela sem ji predlagati še prikupne pastelne srčke okoli glave, ki bi ji po mojem skromnem mnenju še najbolj pasali, pa me je prekinila.
» huh, ne! Saj veš da je mavrica tudi znak za LGBTQ? Am, Ew! Nikoli! Daj mi tiste rožice v glavi pa verižico z bronasto zvezdico med tem pa si grem pripraviti zvezke«
Počasi in obupano vzdihnem, med tem ko Liza odhaja.
Veste, res boleče je poznati občutek, da si del nečesa kar tvoja ljubezen sovraži. In zato ne moreta biti skupaj. Mislim, najraje bi se spremenila v fanta vsak trenutek ko me pogleda v oči s svojimi globokimi gozdno zelenimi zenicami in mi reče Ew in LGBTQ v eni in isti povedi. Najraje bi šla na wc in se jokala tri ure med tem ko bi čas stal in bi prišla nazaj v učilnico, kot, da se ni nič zgodilo razen mogoče konca sveta ali ponovnega pristanka Dinozavrov.
Zaprem beležko in začnem delati izpiske za zgodovino, da bom vsaj kaj vedela, če me po kakšnem super nenavadnem naključju vpraša učitelj zgodovine, saj pogleda na datum in izbere tistega ki je štirinajsti po tisti dolgočasni abecedni vrsti iz prvega razreda in ugotovi, da sem to jaz med tem ko se mu niti kanček ne smilim, niti, če ne ve, kaj vse se mi dogaja in še to, da me prst boli.
2.
» mislim, da je Adnan zaljubljen vate« mi prišepne Ariana s katero pod prisilo sedim pri neuporabnem pouku geografije.
»pfft, zakaj mi to govoriš, če trdiš da veš v koga sem zatrapana? Pa tudi, če ne veš točno, se Adnan ne začne z L. « ji kanček preveč agresivno povem
» prav.« zlobno se mi nasmehne v obraz, kot blisk hitro dvigne roko v zrak, prosi učiteljico če gre lahko na stranišče in odbrzi iz razreda. S pogledom mi nakaže naj grem tudi jaz za njo. Ampak ne mislim iti. Preveč je srhljiva. Pa še glavo grem stavit, da me učitelj ne bi spustil ravno ko je ona šla.
Ko zazvoni udarni šolski zvon umirjeno odplešem do stranišča in tako kot vedno, stopim v prvo kabino.
Na vratih pa me čaka nenavadno sporočilce. Grdo je vrezano v vrata ter pobarvano s črnim flomastrom.
Pisalo je, da ve da nisem lezbijka in, da naj dam zato priložnost tudi fantom.
Soje blond lase hitro odmaknem z obraza in stečem nazaj v učilnico.
Odprem beležko na čisto zadnji strani, nakracam napis »jaz sem Bi jaz sem BI jaz sem BI jaz sem BI« s čudnim vijoličnim flomastrom potem pa vse skupaj desetkrat prečrtam s črnim kulijem.
V skoraj istem trenutku do mene prileti Ariana in mi zašepeta »si slišala šokantno novico« naredi pretirano dolg premor pri katerem me spet pogleda s tistim zlobno vseevednim pogledom ki ve kako ga sovražim nato pa doda »liza jima fanta«
Nisem vedela zakaj me je to tako močno prizadelo, ker sem vedno vedela, da jaz z no nikoli ne bom mogla biti. A vseeno. V očeh so se mi nabrale solze ki sem jih obrisala z modrim rokavom debele puhaste jopice pogledala Adnana in hitro stopila k njemu.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Joj škoda zanjo ... Sicer je pa super!:kissing_heart::kissing_heart::heart_eyes: Izvirno!
0
Moj odgovor:
Ljubezenska zgodba
Zaljubljena...
LJUBEZEN JE ZAPLETENA ALI MOJE ŽIVLJENJE JE POLNO LJUBEZNI - UVOD (1.del)
Ogledov: 1054 Odgovorov: 02
hiphop_girI
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sladkorna
Hej,:grimacing:
moj prijatelj je bil zdej en teden v bolnici, ker so ugodtovili, da ima tip ena sladkorne (kar pomeni, da je nejgova trebušna slinovka propadla). Danes je prišel iz bolnice in sva šla skupaj na sprehod čito blizu njegovega doma. Potem mu je postalo slabo in si je izmeril sladkor, pa je ugotovil, da ima hipo (prenizek sladkor). Ker se mu starši niso javili na telefon je postal ful živčen in trest se je začel, pa potem sem ga poskušala umiriti, ampak ni šlo. Povedal mi je, da mora vzet tablete, ki jih ima v torbici in sem mu jih dala. Potem se mi je tudi zahvalil ker sem bila znjim, ko se mu je to zgodilo. Vse se je dobro končalo, ampak se boljim, da bo naslednič padel v nezavest. Pač on je moj res dobr prijatelj in me je strah za njega. Rekel je tudi, da če pade v nezavest in ga ne morem zbudit, kličem 112 ali mu dam enekcijo. Strah me je. Kaj naj naredim?
moj prijatelj je bil zdej en teden v bolnici, ker so ugodtovili, da ima tip ena sladkorne (kar pomeni, da je nejgova trebušna slinovka propadla). Danes je prišel iz bolnice in sva šla skupaj na sprehod čito blizu njegovega doma. Potem mu je postalo slabo in si je izmeril sladkor, pa je ugotovil, da ima hipo (prenizek sladkor). Ker se mu starši niso javili na telefon je postal ful živčen in trest se je začel, pa potem sem ga poskušala umiriti, ampak ni šlo. Povedal mi je, da mora vzet tablete, ki jih ima v torbici in sem mu jih dala. Potem se mi je tudi zahvalil ker sem bila znjim, ko se mu je to zgodilo. Vse se je dobro končalo, ampak se boljim, da bo naslednič padel v nezavest. Pač on je moj res dobr prijatelj in me je strah za njega. Rekel je tudi, da če pade v nezavest in ga ne morem zbudit, kličem 112 ali mu dam enekcijo. Strah me je. Kaj naj naredim?
