Ojla,
oprostite, ker včeraj ni bilo nič. Težave s internetom. Saj poznate. Danes so misli Enageline. Uživajte!!!


Ana mi je pisla kdaj pridem, da me že čaka pred letališčem. Vsa zaščitniška mi je poslala tono sporočil in vsa so enaka. Verjetno jo skrbi ker ve, da sem prvič letela z letelom. Sploh ni tako slabo samo zelo utrujajoče je. Ravno sem ji odposlala, da prihajam. Pospravila sem telefon, ko se pa spotaknem ob neko torbo. Zraven te torbe je pa blondni mladenič. Nevem kako, ampak se tako spotaknem, da zraven sebe povlečem še mladeniča. In anmesto tega, da bi enostavno on padel na hrbet moram jaz trpeti bolečino in padem na nezaščiteno glavo. Z glavo tako udarim ob tla, da mi je donelo zelo dolgo časa. Tako je bolelo da sem od bolečine zatisnila oči. In še preden jih odprem me ogovori v popolni angleščini.»Si vredu? Oprosti. Si vredu?« to ponavlja v nedogled.»Ne nisem ti tepec! Glava me boli in to zaradi tebe! Če mi ne priskrbiš Lekadola je po tebi!« rečem v slovenščini saj vem, da me ne more razumeti in se poiskusim umiriti. Potem pa kot strela z jasnega reče»Ja vem. Oprosti nisem zanalašč.« in to reče v slovenščini. Potem končno odprem oči in ga zagledam pred sabo. Je kod bog lepote. Leži na meni kot ni še nihče in me gleda. Res je lep! Nehaj! Jezna si na njega! Aja, saj res.»Boš šel dol z mene ali te moram odriniti!?« rečem jezno. Odmakne se od mene in sede zraven mene. Jaz se usedem in se pogladim po glavi. Vidim, da me gleda in ga prebodem s pogledom. Malo se zdrzne.»Kako ti lahko pomagam?« me vpraša. Kako zanjo biti fantje tečni.»Ne moreš mi pomagati. Pusti me pri miru in si za tvoje dobro zapomni. Če te bom še kdaj videla te bom odrla za tvojo malomarnost in nepazljivost!« mu rečem. Ravno tako jezna sem, ker ni pazil, da bi ga lahko iz kože vsipala!»Dobro. Si bom zapomnil nasvet« reče in vstane. Poda mi roko, a jo zavrnem. In zdaj se bo delal še kavalirja! O to pa ne! Na koncu bom pa jaz izpadla kriva. Vstanem in poberem stvari. Še enkrat ga prebodem s pogledom in odidem Joj kako se znajo fantje narediti boge! Včasih znajo biti res zabiti. Sploh ni pazil, kje odlaga stvari in ravno na sredino se je postavil! Pridem ven iz letališča in mi v obraz pihne topel zrak, skoraj vroč. In tam stoji pri avtu moja dolgoletna prijteljica Ana. Spremenila se je lase ima krajše. Nekliko do ramen malo daljše in v njenih očeh je iskrica. Njena koža je malce temnejša, a si je še vedno podobna. Vidi se, da se je med tem že popolnoma razvila. Njena višina se je res, res spremenila. Višja je za celo glavo od kar av se videli. Opazi me. Kovčka počasi potisnem proti avtu in se ustavim pred njo. Nekaj časa se samo geldava. Potem pa spustim kovčka in jo mučno objamem. Lahko bi jo zdrobila. Sploh nisem opazila, da je izgubila ogromno svoje teže. Spustim jo in jo primem za roke. Pozdraviva se po najnem najbolj noramlnem pozdravu na svetu.»Anastassia«»Evangeline«»Ana«»Eva«»Ina«»Lina«To je najin pozdrav. Tu so vsa imena po katerih naju kličejo. Potem obe prasneva v smeh in mene zaboli glava, da se primem. Pogleda me in mi pokaže naj se obrnem. Obrnem se in pogleda kako hudo je.»Kaj se je zgodilo Eva?« vpraša. Nevem zakaj dela tako paniko. Malo sem se udarila. A ne po moji napaki. Neki bog lepote je nastvil torbo.»Neki tepec mi je nastavil torbo pod noge, da sem se spotaknila. Potem pa ni on padel na tla. Jaz sem morala. In tu je zdaj moja boleča glava.« rečem. Ampak nevem kako začuti, da ji nisem povedala vsega. »Nekaj je ta tepec še naredil ali je on sam tako lep ali tako zabit, da mi nisi vsega povedala. Hočem vedeti.« reče odpre prtlažnik in vzame kovčka. Počasi ju začne pospravljati.»No prvo res je bil lep. Mislim pojedla bi ga, če ne bi bila jezna. In potem, ko se ni hotel vsati sem mu to morala povedati naj spoka z mene. In ko se je vsatl mi je celo ponudil roko, da bi se ustala. Ampak jaz sem jo zavrnila, ker nočem na koncu jaz izpasti kriva.« to ji povem. In se počasi odpraviva proti vratom avtomobila. Vsedeva se in me pogleda s svojim pogledom, ki pravi vem, da mi nisi povedala vsega. Poznam te kaj si mu zagrozila, če ga boš še videla?»No in zagrozila sem mu, da ga bom udrla zaradi malomarnosti in nespametnosti. Zdaj veš vse.« rečem in se nsmeji. Jaz vedno malo pretiravam. Moje sošolke na srednji bi rekle, da delam iz muhe slona. Obe se začneva smejati, ampak hitro upostim smeh saj me zaboli glava. Vklopi avto in se vključi v promet. Vključi radijo. Nevem, kdo poje in mi je tudi vseeno. Hitro me vzame spanec. In sanjam blondinca.


Se beremo.