Nemir je v moji glavi,
telo pa skače zdaj na travi.

Vedno, ko kaj zamislim si,
duša vpraša, a si to res ti?

V šoli pri pouku, na kosilu in verouku,
misli nemirne podijo se mi po glavi,
štejem jih kot ovčke v daljavi.

Preveč jih je, si mislim,
ali pač ne, pomislim.

Nemir me razganja iz dneva v dan,
še najbolj pa, ko sem utrujen in zaspan.

Nikoli ne pusti me samega,
moje ideje mu niso nič neznanega.

Nemir me spremlja noč in dan,
vsakemu je zlo poznan.