Ko se svet podira in ti zmanjka moči,
ko se nebo zapre in srce zadrhti,
takrat se pojaviš – kot luč v temi,
kot glas, ki šepeta: "Nisi sam, verjemi."

Prijatelj ne vpraša, zakaj te boli,
le prime za roko, ko vse drugo se zdi,
da tone in izgublja vsak svoj pomen –
a tvoja bližina je tih zaklenjen sen.

In ko pride dan, ko je moje srce svetlo,
vem, da je lepše, ker s teboj ga delim.
Prijateljstvo – ne zlato, ne srebro,
ampak vez, ki žari, ker je resnična v njem luč.