Pilov blogFutureMe
5
Tukajle bom malo predstavila aplikacijo *b*FutureMe*b*.
Za tiste ki ne veste: FutureMe je aplikacija (tudi spletna stran) kjer si lahko *roza*napišeš pismo v prihodnost *roza*(določiš čez koliko časa prispe). Pošlješ lahko neomejeno število pisem. Lahko objaviš tudi javno pismo.
*b*In a veš, da na FutureMe lahko tudi napišeš pismo v prihodnost komu drugemu!?!*b*🤩 A si predstavljaš, da čez 30 let dobiš pismo na mail od prijateljice iz osnovne šole, v katerem te vpraša če sta še vedno prijateljici... ali pa da dobiš pismo iz preteklosti od koga, ki je že umrl... bi bilo prijetno presenečenje
Lahko pa tudi napišeš kakšnem sošolcu v prihodnost, ali pa... ja! *modra*Lahko pošlejš tistemu v kogar si zaljubljen pismo v prihodnost*modra* (nwm za 20 let), če si mu zdaj ne upaš povedat, da si v njega. Ker to bo dobil tako ali tako v prihodnosti. Tisto sporočilo pa lahko kadar koli zbrišeš. (Ampak samo, če si res v njega, drugače se ne splača...) In pol čez 20 let on/ona to vidi.. Pa lahk vidiš kak odreagira :joy: Če te bi mogoč poklical... *i*Seveda, če sploh maš njegov mail...*i* :sweat_smile:
Lp,
Horse Girl
Za tiste ki ne veste: FutureMe je aplikacija (tudi spletna stran) kjer si lahko *roza*napišeš pismo v prihodnost *roza*(določiš čez koliko časa prispe). Pošlješ lahko neomejeno število pisem. Lahko objaviš tudi javno pismo.
*b*In a veš, da na FutureMe lahko tudi napišeš pismo v prihodnost komu drugemu!?!*b*🤩 A si predstavljaš, da čez 30 let dobiš pismo na mail od prijateljice iz osnovne šole, v katerem te vpraša če sta še vedno prijateljici... ali pa da dobiš pismo iz preteklosti od koga, ki je že umrl... bi bilo prijetno presenečenje
Lahko pa tudi napišeš kakšnem sošolcu v prihodnost, ali pa... ja! *modra*Lahko pošlejš tistemu v kogar si zaljubljen pismo v prihodnost*modra* (nwm za 20 let), če si mu zdaj ne upaš povedat, da si v njega. Ker to bo dobil tako ali tako v prihodnosti. Tisto sporočilo pa lahko kadar koli zbrišeš. (Ampak samo, če si res v njega, drugače se ne splača...) In pol čez 20 let on/ona to vidi.. Pa lahk vidiš kak odreagira :joy: Če te bi mogoč poklical... *i*Seveda, če sploh maš njegov mail...*i* :sweat_smile:
Lp,
Horse Girl
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
full zanimivo... mogoce si bom kdaj kaj sporocila hahaha
(kako ves da to deluje hahaha sklepam da si se nisi pisala 10 let v prihodnost in potem dobila maila hahahahah) (ne sej ne haha sej vrjamem)
Lp
(kako ves da to deluje hahaha sklepam da si se nisi pisala 10 let v prihodnost in potem dobila maila hahahahah) (ne sej ne haha sej vrjamem)
Lp
1
Ja, jaz sem si poslala 1 leto v prihodnost. Če si naložiš še aplikacijo, lahko vidiš kdaj bo tvoje pismo prispelo, ampak ga še ne moreš odpreti.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Meni ne dela:sob:.
Kako vam je uspelo meni da bekaj da nej se prijavim z mailom pa da naj dam notri letnico rojstva...
Lp
COOL:fire:
Kako vam je uspelo meni da bekaj da nej se prijavim z mailom pa da naj dam notri letnico rojstva...
Lp
COOL:fire:
0
Moj odgovor:
Anonimna punca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
NEobladovanje jeze
Hejjj. Sem ena prijavljena PILovka, ampak res nočm, da se razve kdo sem.
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!
