Zdravo!
Tukaj je 4. del moje zgodbe. I hope you liked :wink:
Prijetno branje...
~~~~~~~~~~~~~
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Ogovorila je Justina z posmehujočim glasom. "Menda pa ja nisi skupaj s tole...ne najdem besede, ki bi jo bolje opisala kot, grdo, čudno revo?"
Justina je skoraj kap. "Kako lahko tako gvoriš o dekletu, ki ga sploh ne poznaš?"
Temnolaso dekle je odgovorilo. "Da jo ne poznam? Oh...še kako dobro jo poznam, saj sva sosedi!"
"Kaj?! Kako podla si, Lily. Pojdi stran. Takoj!" Je bil jezen Justin.
Lily je odšla.
"Kako pa jo ti poznaš?" Je Justina vprašala Amanda.
"Ona je moja sošolka. Njo najtežje prenašam." Ji je odgovoril. "Aha...no ampak veš, mislim, da je imela kar prav glede tega, ko je rekla, da sem grda. Res si zaslužiš stokrat lepše dekle." Je v joku odvrnila Amanda, vzela v naročje Daimonda, in stekla stran.
Justin jo je poskušal zaustaviti a mu ni vspelo, bila je hitrejša.
Ko je Amanda pritekla domov je bila ura 17:30, tega je bila vesela, saj staršem ni želela povedati kaj se je zgodilo. Emma pa se je v svoji sobi učila, in prav gotovo jo nebi nič zanimalo.
Amanda je le upala, da bo zvenela čim manj žalostno, ko bo zaklicala Emmi, da je že doma.
Nato je jazbečarju umila tačke in odšla v svojo sobo.
Pogledala je telefon. Bil je polen sporočil in klicov od Justina, a Amanda je le ugasnila telefon.
Vrgla se je na posteljo in tiho jokala. Čez deset minut je prenehala, a vedela je, da se v sebi še dolgo ne bo pomirila.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
~~~~~~~~~~~~
Tukaj je 4. del moje zgodbe. I hope you liked :wink:
Prijetno branje...
~~~~~~~~~~~~~
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Ogovorila je Justina z posmehujočim glasom. "Menda pa ja nisi skupaj s tole...ne najdem besede, ki bi jo bolje opisala kot, grdo, čudno revo?"
Justina je skoraj kap. "Kako lahko tako gvoriš o dekletu, ki ga sploh ne poznaš?"
Temnolaso dekle je odgovorilo. "Da jo ne poznam? Oh...še kako dobro jo poznam, saj sva sosedi!"
"Kaj?! Kako podla si, Lily. Pojdi stran. Takoj!" Je bil jezen Justin.
Lily je odšla.
"Kako pa jo ti poznaš?" Je Justina vprašala Amanda.
"Ona je moja sošolka. Njo najtežje prenašam." Ji je odgovoril. "Aha...no ampak veš, mislim, da je imela kar prav glede tega, ko je rekla, da sem grda. Res si zaslužiš stokrat lepše dekle." Je v joku odvrnila Amanda, vzela v naročje Daimonda, in stekla stran.
Justin jo je poskušal zaustaviti a mu ni vspelo, bila je hitrejša.
Ko je Amanda pritekla domov je bila ura 17:30, tega je bila vesela, saj staršem ni želela povedati kaj se je zgodilo. Emma pa se je v svoji sobi učila, in prav gotovo jo nebi nič zanimalo.
Amanda je le upala, da bo zvenela čim manj žalostno, ko bo zaklicala Emmi, da je že doma.
Nato je jazbečarju umila tačke in odšla v svojo sobo.
Pogledala je telefon. Bil je polen sporočil in klicov od Justina, a Amanda je le ugasnila telefon.
Vrgla se je na posteljo in tiho jokala. Čez deset minut je prenehala, a vedela je, da se v sebi še dolgo ne bo pomirila.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
~~~~~~~~~~~~
Moj odgovor:
hvalala
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.