*b*Keith*b*
»Čakaj? Kaj? Vampirka? Ni mogoče!« sem vzkliknil, ko mi je Sofia opisala svoj obisk pri najadah.
»Kaj pa vem. Najade so tako pametne, pa tudi tako zelo ni več podobna elementarki, poleg tega pa njene moči… Morala bi biti odporna na ogenj, ampak ni, jaz lahko usmerjen vodo v naravi, jo uporabljam, diham… Ona ne more, ogenj ji ne škodi tako kot drugim, ampak vseeno je bila tisti dan vsa ožgana kar je zelo nenavadno.« zamišljeno reče Sofia.
»Ne, preprosto ne verjamem, da je vampirka, to je smešno! Kako bi jo vendar pustili na akademijo, poleg tega pa krogla nikoli ne laže.« sem zagovarjal mojo ljubljeno.
»Jap, najbrž imaš prav.« zaključi neprijetno debato Sofia in posvetiva se vsak svojim kamenjem pod stopali. Zdaj Godiva proti severu, čez nekaj dni bova zapustila Francijo in prišla na Nizozemsko. Vsak korak me približa Vivian, prehodil bi svet, da bi jo našel.

*b*Vivian*b*
»Ahhhhh, preklete luknje!« siknem skozi zobe, ko že najmanj desetič trčim z glavo v strop hrošča. Kateremu geniju je padlo na misel, da gre sredi divjine prodajat hrošče?
Čim prej moram najti boljšo cesto, ali pa bo moja uboga glava utrpela veliko škodo. Morojska višina mi seveda ni prav nič pomagala. Gramoz je nadležno škripal pod kolesi, komaj ena ura vožnje je minila in imam že vsega poln kufer. Ustavila sem ob poti in se naslonila na sedež. Moram to storiti, moram priti do Švice. In dobiti boljši avto če se bo dalo. Ufff težje reči kot narediti. Jezno zaloputnem vrata in si pretegnem noge, pet minut in grem naprej. Danes bom poskusila priti v nemčijo, morda mi uspe še pred temo, moj cilj je himerska vasica blizu meje. Do tja moram priti ali po temi ali ne. Na območju v katerega prihajam strigojev baje prav mrgoli, zato si moram izbirati varne točke.
Nenadoma me čisto iznenada preseneti ostra bolečina v glavi. Bilo je grozljivo, pred očmi so mi zaplesale sence. Opotečem se do avta, tipam za kljuko, odprem avto in se v zadnjem trenutku sesujem na sedež. Sence so postajale vedno gostejše, nisem vedela kakšen urok je to, a ni mi bil všeč. Bolečina v glavi je naraščala. Slepo sem vžgala avto, ki se je oglasil s kašljanjem, motor je zabrnel. Divje sem mežikala in se trudila izostriti sliko, povsod te sence, želela bi kričati, si zbrisati ta obup, ta bes iz glave. Obrnila sem volan proti potki, s tem krajem je bilo nekaj narobe, moj edini načrt je bil beg.