*b*Julya*b*
»Poiščite jo in jo pripeljite. Dlje časa kot je zunaj večjo nevarnost pomeni za nas.« Julya je stala pred tremi visokimi strigoji in eno strigojko. Ustnice je imela nežno privihane v nekaj podobnega nasmešku. »Pripeljite mi jo živo, sama jo želim ubiti in da si ne bi kdo drznil piti od nje.« za tenutek je postala potem pa dodala »Proti mučenju seveda nimam nič.«
Na takšen način je odposlala že šest skupin. Danes je izvedela za sestrin pobeg in kristalno jasno je bilo, da te priložnosti ne bo izpustila iz rok.
*b*Vivian*b*
Glavobol je ponehaval, sence so se začele porazgubljati bolj kot sem se oddaljevala od mesta kjer se je vse skupaj zgodilo. Vendar pa je neprijetnosti povzročalo nekaj drugega. Brazgotina, ki mi je od ugriza tistega zmešanega psa ostala na gležnju me je peklensko bolela. Tisti dan, ko sem spoznala Tiso me je napadel trop zombijevskih mrcin, ena od njih me je ugriznila za gleženj. Do zdaj se je rana lepo celila in e od nje ostala le hrasta, zdaj pa mi je v njej razbijalo in nogo sem komaj premaknila. Še vedno sem z vso silo pritiskala na plin in samo upala, da bo mali avto zdržal do boljše ceste, po zemljevidu sodeč bi moralo to biti kmalu.
Res sem čez slabih petnajst minut zagledala kažipot, ki je stal ob lepi asfaltirani cesti, na hitro sem ošinila znake na puščicah. Ah, neke naravne znamenitosti, jame ali nekaj takega. Meni je bil pomemben samo asfalt, hvaležno sem zapeljala na cesto. Bila je precej polna lukenj, ampak nedvomno veliko boljša kot makadam po katerem sem se vozila zadnji dve uri. Ustavila sem in pogledala na zemljevid, da bi preučila nadaljevanje poti. Če bi imela boljši avto bi do cilja prišla veliko hitreje, namesto tega bom morala loviti dan. Vsaj cesta je boljša.
*b*Sofia*b*
»A! SE! JE! VAMA! TOTALNO! ZMEŠALO!« Tisa se je pojavila pred nama, v roki je držala svojo helebardo, tatu na licu pa se ni več srebrno svetil, bil je temno moder obkrožala pa ga je razdražena rdečica. Besno je bolščala v naju s Keithom.
»Sploh vesta kako je na akademiji odkar si izginil! Tvoja mama je v obupnem stanju, Sofia, tebe pa krivijo za vse živo.« se je razburjala.
Nisem si upala premakniti, Tisi bolje ni ugovarjati, ko je v takem stanju.
»Veste kaj vse sem morala storiti, da sem končno lahko odšla za vama, koliko stvarem sem se morala odreči.« z roko je segla k tatuju na licu in se zdrznila ob dotiku. »Vidva bi morala ostati na varnem, Vivian…ona ima…khem…pomoč. Nikoli je ne bosta mogla sama najti.« Za trenutek je bila videti zmedena kot, da bi rekla nekaj česar ne bi smela.
»Kaj se je zgodilo s tabo?« Keitha je premagala radovednost.
»Marsikaj.« ga je na kratko odpikala Tisa in se obrnila. »Če sta že tukaj bomo pač skupaj poiskali tisto …ahhh. No ja.« je še dodala in izginila za drevesi, previdno sva ji sledila.
»Tukaj blizu bi morala biti ena prijateljica, pomaga nam lahko priti čez mejo, potem bomo na Nizozemskem. Tudi Vivian si je mogla najti nekakšno pomoč, če ne ne bi mogla priti tako hitro čez Belgijo.«
»Hej, kako pa to veš?« sem prsenečeno vprašala.
»Nekaj časa sem lahko vzdrževala urok sledenja, vendar me je zelo izčrpal, to ni bil način. Zaradi tega sem bila tudi precej časa v ambulanti.« je odgovorila brez, da bi me pogledala.
»Ah, torej zdaj ne veš kje je?«
»Na a«
»Poiščite jo in jo pripeljite. Dlje časa kot je zunaj večjo nevarnost pomeni za nas.« Julya je stala pred tremi visokimi strigoji in eno strigojko. Ustnice je imela nežno privihane v nekaj podobnega nasmešku. »Pripeljite mi jo živo, sama jo želim ubiti in da si ne bi kdo drznil piti od nje.« za tenutek je postala potem pa dodala »Proti mučenju seveda nimam nič.«
Na takšen način je odposlala že šest skupin. Danes je izvedela za sestrin pobeg in kristalno jasno je bilo, da te priložnosti ne bo izpustila iz rok.
*b*Vivian*b*
Glavobol je ponehaval, sence so se začele porazgubljati bolj kot sem se oddaljevala od mesta kjer se je vse skupaj zgodilo. Vendar pa je neprijetnosti povzročalo nekaj drugega. Brazgotina, ki mi je od ugriza tistega zmešanega psa ostala na gležnju me je peklensko bolela. Tisti dan, ko sem spoznala Tiso me je napadel trop zombijevskih mrcin, ena od njih me je ugriznila za gleženj. Do zdaj se je rana lepo celila in e od nje ostala le hrasta, zdaj pa mi je v njej razbijalo in nogo sem komaj premaknila. Še vedno sem z vso silo pritiskala na plin in samo upala, da bo mali avto zdržal do boljše ceste, po zemljevidu sodeč bi moralo to biti kmalu.
Res sem čez slabih petnajst minut zagledala kažipot, ki je stal ob lepi asfaltirani cesti, na hitro sem ošinila znake na puščicah. Ah, neke naravne znamenitosti, jame ali nekaj takega. Meni je bil pomemben samo asfalt, hvaležno sem zapeljala na cesto. Bila je precej polna lukenj, ampak nedvomno veliko boljša kot makadam po katerem sem se vozila zadnji dve uri. Ustavila sem in pogledala na zemljevid, da bi preučila nadaljevanje poti. Če bi imela boljši avto bi do cilja prišla veliko hitreje, namesto tega bom morala loviti dan. Vsaj cesta je boljša.
*b*Sofia*b*
»A! SE! JE! VAMA! TOTALNO! ZMEŠALO!« Tisa se je pojavila pred nama, v roki je držala svojo helebardo, tatu na licu pa se ni več srebrno svetil, bil je temno moder obkrožala pa ga je razdražena rdečica. Besno je bolščala v naju s Keithom.
»Sploh vesta kako je na akademiji odkar si izginil! Tvoja mama je v obupnem stanju, Sofia, tebe pa krivijo za vse živo.« se je razburjala.
Nisem si upala premakniti, Tisi bolje ni ugovarjati, ko je v takem stanju.
»Veste kaj vse sem morala storiti, da sem končno lahko odšla za vama, koliko stvarem sem se morala odreči.« z roko je segla k tatuju na licu in se zdrznila ob dotiku. »Vidva bi morala ostati na varnem, Vivian…ona ima…khem…pomoč. Nikoli je ne bosta mogla sama najti.« Za trenutek je bila videti zmedena kot, da bi rekla nekaj česar ne bi smela.
»Kaj se je zgodilo s tabo?« Keitha je premagala radovednost.
»Marsikaj.« ga je na kratko odpikala Tisa in se obrnila. »Če sta že tukaj bomo pač skupaj poiskali tisto …ahhh. No ja.« je še dodala in izginila za drevesi, previdno sva ji sledila.
»Tukaj blizu bi morala biti ena prijateljica, pomaga nam lahko priti čez mejo, potem bomo na Nizozemskem. Tudi Vivian si je mogla najti nekakšno pomoč, če ne ne bi mogla priti tako hitro čez Belgijo.«
»Hej, kako pa to veš?« sem prsenečeno vprašala.
»Nekaj časa sem lahko vzdrževala urok sledenja, vendar me je zelo izčrpal, to ni bil način. Zaradi tega sem bila tudi precej časa v ambulanti.« je odgovorila brez, da bi me pogledala.
»Ah, torej zdaj ne veš kje je?«
»Na a«
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Uuu... ful dober del! Nisem se motila, ko sem rekla, da bo Julya spet udarila. Joj, sam res me skrbi za ubogo Vivivan. Pa tutdi za Keitha in Sofio. Nevem zakaj, ampak občutek imam, da bodo Vivi strigoji ulovili. Plis povej, če se ne motim. Upam, da bo Tisino lice uredu. Nisem si mislila, da bo Tisa odšla s Keithom in Sofio. Mislila sem, da so bo na iskanje odpravila sama. Upam, pa tudi, da bosta Sofia in Keith tiste tri želje uporabila pametno in pravilno.
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
o neeee upam da julya ne ubije vivi. upam da bo z usmi uredu tudi z keithom in sofio!
full dobr del:sparkling_heart:
full dobr del:sparkling_heart:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
upam da je julya ne najde!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Oh ne, upam da Julyja ne ubije Vivi! Also, Julyja je živa, kako?! Uu jeyy, Tisa je prišla :) Urok sledenja, to se pa sliši čist fajn.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
lol na julyinem mestu bi že zdavnej obupala
also tisa sleja
also tisa sleja
0
Moj odgovor:
Pilloverka
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Vročina
Hej drugače sem prijavljena PIlovka, ampak bi raje ostala anonimna. No jaz imam menstruacijo ene pol leta na ene 20 dni, vam, da na začetku lahko prehiteva zato me to ne skrbi. Sem pa zadnje čase ugotovila, da med menstruacijo pogosto dobim nizko vročino (okoli 37) , ponavadi v enem dnevu mine, lahko pa se mi rzavije naprej v prehlad, no ali je to normalno? Ker me res skrbi. Pa če imate s tem kakšne izkušnje ?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
9
7
Oglas
Zadnji odgovori
:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart