Brezupnost
3
Tale zgodba je v grobem nastala sredi noči zato se ne čuditi tematiki.
......................................................................................................................................................................................
___________________________________________
Mlad naborni vojak oropan prihodnosti sredi brezupnega napada med prvo svetovno vojno, ki so ga zaukazali nevidni poveljniki, se plazi in vleče po blatu, čez trupla in kri ter se izogiba lijakom polnim gorčičnega plina, da bi dosegel nasprotnikove jarke. Povsod okoli njega padajo granate z oglošujočimi poki izstreljene z obeh strani, tik nad tlemi pa švigajo krogle, katerih strelci sploh ne vidijo svojih tarč.
S poslednjimi močmi se mukoma premika naprej ter postane lahka tarča him se ustavi, a hkrati ne vidi kam sploh gre; slep gre dalje in upa, da je to prava smer. Svojih tovarišev ne vidi več - večina jih je verjetno mrtva - edine žive duše v bližini so pohabljeni izmaličeni umirajoči vojaki, ki stokajo in segajo proti njemu moleduječ naj jim pomaga.
Tukaj vrnitev nazaj ni mogoča; vsakogar, ki dezertira, čaka takojšnja smrt in o tem, ali se to res izvaja se mu ni treba prepričati - kazni je bil priča še prevečkrat. Tako je primoran je nadaljevati z napadom izključno ker so se generali stotine kilometrov od fronte odločili za nesmiseln napad obsojen na propad, ne da bi se zmenili za tisoče in tisoče vojakov, ki jih pošiljajo v smrt.
Plazi se ob robu lijaka in notri zagleda nekaj mrtvih vojakov, ki kakor lutke ležijo en čez drugega in so se nanje že spravili črvi, ki jim zdaj lezejo iz telesnih odprtin, zraven pa ležijo plinske maske. Verjetno so bili novinci in so po plinskem napadu videli tovariše zunaj sneti svoje maske pa so to storili še sami; ubožcem ni nihče povedal, da se plin najdlje zadržuje prav v kotanjah pa jih je pač doletela grozljiv in boleč konec. Odvrne pogled in nanje ne misli več - v zadnjem letu je videl toliko naravnost grotesknih smrti in drugih grozot, da ga takšne stvari sploh ne ganejo več.
Ne ve kdaj se je nazadnje počutil kot človek; že mesece ni bil čist in ne spomni se kdaj je nazadnje jedel dober topel obrok, ki ga je resnično nasitil. Otopel je za vsa čustva - strah, srečo in žalost - ter ne ve ali je sploh še sposoben sočustvovanja, empatije ali ljubezni ali pa je ostal samo še lupina samega sebe - brez duše, brez smisla.
Ve da je brezupno pa vendar se še vedno oklepa življenja z vsemi močmi in se ne misli kar tako ukloniti, zato nadaljuje četudi bi mu bilo neskončno lažje preprosto vstati ter pustiti kroglam, da ga pokosijo.
Oklepa se tega ostanka od življenja, čeprav se zaveda kako hitro se mu čas izteka; če ga med potjo ne bo zadela granada ali metek bo slej ko prej prišel na drugo stran, kjer pa bo imel čas le še spustiti tistih nekaj strelov. A navkljub vsemu ga bo vedno doletel njegov neizbežni konec.
......................................................................................................................................................................................
___________________________________________
Mlad naborni vojak oropan prihodnosti sredi brezupnega napada med prvo svetovno vojno, ki so ga zaukazali nevidni poveljniki, se plazi in vleče po blatu, čez trupla in kri ter se izogiba lijakom polnim gorčičnega plina, da bi dosegel nasprotnikove jarke. Povsod okoli njega padajo granate z oglošujočimi poki izstreljene z obeh strani, tik nad tlemi pa švigajo krogle, katerih strelci sploh ne vidijo svojih tarč.
S poslednjimi močmi se mukoma premika naprej ter postane lahka tarča him se ustavi, a hkrati ne vidi kam sploh gre; slep gre dalje in upa, da je to prava smer. Svojih tovarišev ne vidi več - večina jih je verjetno mrtva - edine žive duše v bližini so pohabljeni izmaličeni umirajoči vojaki, ki stokajo in segajo proti njemu moleduječ naj jim pomaga.
Tukaj vrnitev nazaj ni mogoča; vsakogar, ki dezertira, čaka takojšnja smrt in o tem, ali se to res izvaja se mu ni treba prepričati - kazni je bil priča še prevečkrat. Tako je primoran je nadaljevati z napadom izključno ker so se generali stotine kilometrov od fronte odločili za nesmiseln napad obsojen na propad, ne da bi se zmenili za tisoče in tisoče vojakov, ki jih pošiljajo v smrt.
Plazi se ob robu lijaka in notri zagleda nekaj mrtvih vojakov, ki kakor lutke ležijo en čez drugega in so se nanje že spravili črvi, ki jim zdaj lezejo iz telesnih odprtin, zraven pa ležijo plinske maske. Verjetno so bili novinci in so po plinskem napadu videli tovariše zunaj sneti svoje maske pa so to storili še sami; ubožcem ni nihče povedal, da se plin najdlje zadržuje prav v kotanjah pa jih je pač doletela grozljiv in boleč konec. Odvrne pogled in nanje ne misli več - v zadnjem letu je videl toliko naravnost grotesknih smrti in drugih grozot, da ga takšne stvari sploh ne ganejo več.
Ne ve kdaj se je nazadnje počutil kot človek; že mesece ni bil čist in ne spomni se kdaj je nazadnje jedel dober topel obrok, ki ga je resnično nasitil. Otopel je za vsa čustva - strah, srečo in žalost - ter ne ve ali je sploh še sposoben sočustvovanja, empatije ali ljubezni ali pa je ostal samo še lupina samega sebe - brez duše, brez smisla.
Ve da je brezupno pa vendar se še vedno oklepa življenja z vsemi močmi in se ne misli kar tako ukloniti, zato nadaljuje četudi bi mu bilo neskončno lažje preprosto vstati ter pustiti kroglam, da ga pokosijo.
Oklepa se tega ostanka od življenja, čeprav se zaveda kako hitro se mu čas izteka; če ga med potjo ne bo zadela granada ali metek bo slej ko prej prišel na drugo stran, kjer pa bo imel čas le še spustiti tistih nekaj strelov. A navkljub vsemu ga bo vedno doletel njegov neizbežni konec.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
to je tak dobro! mas ful talent kako opisati s kombiniranjem dogajanja in kako naj recem ,,razmisljanja"
pa jaz sem tud ze marsikaj napisala aredi noci ob tak treh, sam moji izdelki niso tako dobri.
pa jaz sem tud ze marsikaj napisala aredi noci ob tak treh, sam moji izdelki niso tako dobri.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Oo waw, tole je pa res dobro! Tok je dobro opisan, da sem si vse v živo predstavljala! :black_heart::black_heart:
1
Moj odgovor:
Pikec<3
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Nevem kako naj razložim
Torej. Moj love language je physical touch. Nisem še mela fanta ampak vem da je. S svojo najboljšo prijateljico (rečmo ji X) se vs čs drživa za roke pa objemava pa to, kr ni nč čudnega. Pač res sva si blizu in se ful razumeva. Pol mam pa še eno prijateljico (rečmo ji Y).
In pač zadnjič smo šli gledat s šolo neko predstavo in je bla na desni X na levi pa Y. In Y me je vs čs probala držat za roko (v nobenem čudnem smislu). Ampak fora je da je men blo fuuuul neprijetno. Vs čs sm probala vzet roko nazaj. In fora je da sem js tak people pleaser in nisem mogla rečt da mi to ni ušeč. In pač mi je blo res awkward in uncomfortable. Pa sploh nevem zakaj. Pač a ma kdo nek explaination glede tega? Zakaj mi je vredu z X in ne z Y?
XOXO
In pač zadnjič smo šli gledat s šolo neko predstavo in je bla na desni X na levi pa Y. In Y me je vs čs probala držat za roko (v nobenem čudnem smislu). Ampak fora je da je men blo fuuuul neprijetno. Vs čs sm probala vzet roko nazaj. In fora je da sem js tak people pleaser in nisem mogla rečt da mi to ni ušeč. In pač mi je blo res awkward in uncomfortable. Pa sploh nevem zakaj. Pač a ma kdo nek explaination glede tega? Zakaj mi je vredu z X in ne z Y?
XOXO
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(60)
Vesela šola me ne zanima.
(99)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(176)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(63)



Pisalnica