1. poglavje- Zakaj?
»Starejši moški napovedujejo vojno. Toda mladost je tista, ki se mora boriti in umreti." - Herbert Hoover.

Kot iz nenada je od vse povsod zašumelo. »Vojna bo,« so govorili, »Poljska bo napadena.«
Zakaj?
»Poljci so nas napadli, vrnili jim bomo.«
Toda zakaj?
»Branili bomo svojo domovino. Zaslužijo si.«
Ampak zakaj? Je to res potrebno?
Tišina. Ni odgovora, pa čeprav ga vsi dobro poznajo.

Zakaj, zakaj, zakaj? Še zdaj se mi v glavi poraja to vprašanje, toda po vseh teh letih še vedno nisem dobil odgovora nanj.

V resnici nas Poljska ni napadla. Ničesar ni imela z nami. Vojno smo začeli mi. Nemška vojska je, preoblečena v Poljske vojake, ponazorila napad na Nemčijo in za to okrivila Poljsko. Hitler je dobil razlog, da je začel vojno proti njej. Da je začel delo svojih grozot. Da se je začela vojna o kateri bodo govorili še stoletja. Toda zakaj? Ker človeška norost ne pozna meja.

Tistega večera smo oče, mama in jaz sedeli na fotelju in gledali poročila na televiziji. »Danes zjutraj je Nemška vojska uspešno prodrla v Poljsko,« je poročal moški na ekranu in nato nadaljeval: »Udarili so z dvema armadnima skupinama iz Vzhodne Prusije in Šlezije proti jugu oziroma vzhodu, da bi obkolile večji del poljske armade. Poljska vojska se upira, a to verjetno ne bo dolgo trajalo.«
Pretreslo me je s kako monotonim glasom je povedal vse skupaj. Kakor, da bi bilo to kar se dogaja nekaj povsem normalnega. Nekaj kar se dogaja vsak dan. Pa je sploh vedel kaj se dogaja? Je vedel koliko ljudi bo še umrlo? Je vedel koliko krivic se bo zgodilo? Ne.
Po pravici povedano tega ni vedel nihče od nas. Vsi smo upali, da gre za kratko vojno, ki se bo v nekaj dneh končala. Toda resnica je bila daleč od tega.

Nato se je na zaslonu pojavila slika Hitlerja, ki je govoril v parlamentu. »Odslej bomo vsako bombo maščevali z bombo,« je svečano oznanil. »Za domovino!« Vsi zbrani so vstali iz svojih stolov. »Za domovino!« so kričali in začeli ploskati ter z navdušenimi vzkliki odobravati njegove besede. V resnici pa so ploskali hudobiji. Vzklikali so zlu. Slavili so vojno.
Mama je ugasnila televizijo. »Tega ne mislim več gledati,« je zgroženo dejala. »Ne morem verjeti… Kam je prišel ta svet? Mar ljudem še vedno ni dovolj vojn in nemira?« Oče in jaz sva le molčala in gledala predse.
Pretreslo me je kar sem pravkar videl in čeprav nisem razumel vsega sem vedel, da se dogaja nekaj slabega. Nekaj o čemer se bo govorilo še dolgo. Moja čustva so bila kakor vihar, ki je divjal v meni. Vedel sem le to, da sem bil na smrt prestrašen.

Oče me je objel okrog ramen. »Brayan, si v redu?« me je vprašal. Šele takrat sem se zavedel, da sedim na robu fotelja, noge prižemam k svojemu telesu in prestrašeno zrem predse. Pokimal sem, drugega nisem bil zmožen narediti. Oče je zavzdihnil. »Pridi,« je rekel, ter me vzdignil k sebi v naročje. S svojimi močnimi rokami me je prižel k sebi, jaz pa sem se ga močno oklenil in zaihtel. S solzami sem mu močil majico, on pa me je božal po glavi. »Ššš,« me je miril. »Na varnem si… Gospod bo poskrbel za vse nas…« Njegov globok in miren glas me je nekoliko pomiril. Nehal sem jokati. V sobo se je vrnila še mama, ki je med tem šla pogledati kako je z Aghato. Sedla je poleg naju in me prijela za roko. S svojim nežnim glasom je začela peti uspavanko, ki mi jo je, kot majhnemu, zapela vsako noč pred spanjem:

»Weißt du, wieviel Sternlein stehen
An dem blauen Himmelszelt?
Weißt du, wieviel Wolken gehen
Weithin über alle Welt?«

Njen glas se je razlegal po sobi in me pomiril. Počasi so se mi začele zapirati veke…

»…Gott der Herr hat, sie gezählet
Daß ihm auch nicht eines fehlet An der ganzen großen Zahl
An der ganzen großen Zahl…«*

_________________________________________________________________
*Tradicionalna nemška uspavanka, ki v prevodu pomeni: Ali veste, koliko majhnih zvezdic je na modrem nebu? Ali veste, koliko oblakov je po vsem svetu? Gospod Bog jih je preštel, tako da niti eden ne manjka od vsega velikega števila.

Ojjj!
Nov del tukaj! Kako se vam zdi?? Po pravici povedano js sm full ponosna na tole mojo stvaritev! Pac sj ponavad sm skromna sam morm se mal pohvalt noo. 🥰 Če česa ne razumete, me loh uprašate pa vam razložim kko je vse potekal med vojno pa to... Sam pac med zgodbo ne morm lih tega razlagat, ker se to ponavad ne dela...

Noo hvala, če ste prebrali, mogoče stisnili ali komentirali. Hvaležna sm vam za too. <333

Lpoo se mejteee!

13L