*b*Jul*b*
Skrili smo se v grmovje. Prisluškovali smo in slišali zvončkljanje.
"Kaj bomo naredili?" sem zaskrbljeno vprašal, "slej ko prej bomo mrtvi."
"Kako lepo od tebe," je namrgodeno rekla Wed, "mislim, da bi lahko... edina možnost je, da skočimo v reko."
"Kaj pa naša oblačila?"
"Se bodo že posušila. Na zdaj bomo stekli proti reki in skočili vanjo. Tok nas bo odnesel... ne vem kam. Nekam že."
Ta zamisel mi ni bila ravno všeč, a nismo imeli izbire.
"Zdaj!" je vzkliknila Wed. Pognali smo se v tek.
"Si kaj razmislila o skoku? Iz mostu bomo morali skočiti!" sem zaskrbljeno vzkliknil.
"Nimamo izbire," je odvrnila Alley. Bližali smo se mostu.
"Na sredini mostu je voda najbolj globoka. Tam bomo skočili," sem poznavalsko rekel. Čedalje bližje smo bili, Angelikina glava pa tudi.
"Ne boste mi ušli," je sopihala.
"Skočita!" sem vzkliknil in se odrinil od ograje. Zrak... voda... padec... kamenje... vse to na kupu.
"Sta tu?" je zakričala Alley in živčno otepala okoli sebe.
"Jaz sem tu," je lovila sapo Wed, "ampak ne bom mogla dolgo plavati... nekaj me močno boli,"
"Tudi mene," sem pristavil, "odplavajmo do tistega gozda. Mislim, da poznam jaso v njem, lahko bi se utaborili, prav?"
Strinjali sta se, zato smo odplavali naprej. Malo nas je tudi nesel tok.
"Tukaj zaplavajta desno!" sem vzkliknil in pokazal z roko, "hitro."
Plavali smo in plavali, a zdelo se mi je, da nikoli ne bomo prišli do obale. Tok nas je nesel in voda je drvela z vso hitrostjo.
A čez nekaj minut mi je uspelo.
"Pridita, samo še malo," sem ju priganjal. Alley je kmalu dosegla obalo. Ulegla se je in začela počivati. Samo še Wed.
"Pridi no," sem ji kričal, a zdelo se je, da ne pomaga. Ni imela več moči.
*b*Wed*b*
Lovila sem sapo. Plavala sem kot že dolgo ne, ampak ni pomagalo. Kot bi reka hotela, da umrem, me je zadel val, ki me je potegnil pod vodo. Za hip sem videla le vodo in kamne. Želela sem splavati na površje, a je bil tok premočan.
*i*Umrla bom*i*, sem pomislila, *i*ne bo me ubil povštr, temveč reka*i*. Nato pa sta me dosegli Julova in Alleyina roka, ki sta me potegnili na površje. Takoj ko sem dosegla obalo, sem vdihnila zrak in zaprla oči. Samo malo sem želela dremati.
"Wed, daj no, ni čas za dremež," sem slišala obupan Alleyin glas. A ni mi bilo mar. Bila sem utrujena, izmučena, zaradi mokrih oblačil me je zeblo.
"Bruh, Wed, zbudi se. Preživeli smo deročo reko, zdaj pa moramo preživeti še to noro Angelikino glavo," mi je prigovarjal Jul.
"Prav, težaka," sem zastokala in se vstala, "izmed vseh nas sem jaz doživela najhuje. Spet."
Za povrh pa me je še začela boleti glava. *i*Daj no*i*.
"No, super, zdaj smo nared. Sledita mi."
Skrili smo se v grmovje. Prisluškovali smo in slišali zvončkljanje.
"Kaj bomo naredili?" sem zaskrbljeno vprašal, "slej ko prej bomo mrtvi."
"Kako lepo od tebe," je namrgodeno rekla Wed, "mislim, da bi lahko... edina možnost je, da skočimo v reko."
"Kaj pa naša oblačila?"
"Se bodo že posušila. Na zdaj bomo stekli proti reki in skočili vanjo. Tok nas bo odnesel... ne vem kam. Nekam že."
Ta zamisel mi ni bila ravno všeč, a nismo imeli izbire.
"Zdaj!" je vzkliknila Wed. Pognali smo se v tek.
"Si kaj razmislila o skoku? Iz mostu bomo morali skočiti!" sem zaskrbljeno vzkliknil.
"Nimamo izbire," je odvrnila Alley. Bližali smo se mostu.
"Na sredini mostu je voda najbolj globoka. Tam bomo skočili," sem poznavalsko rekel. Čedalje bližje smo bili, Angelikina glava pa tudi.
"Ne boste mi ušli," je sopihala.
"Skočita!" sem vzkliknil in se odrinil od ograje. Zrak... voda... padec... kamenje... vse to na kupu.
"Sta tu?" je zakričala Alley in živčno otepala okoli sebe.
"Jaz sem tu," je lovila sapo Wed, "ampak ne bom mogla dolgo plavati... nekaj me močno boli,"
"Tudi mene," sem pristavil, "odplavajmo do tistega gozda. Mislim, da poznam jaso v njem, lahko bi se utaborili, prav?"
Strinjali sta se, zato smo odplavali naprej. Malo nas je tudi nesel tok.
"Tukaj zaplavajta desno!" sem vzkliknil in pokazal z roko, "hitro."
Plavali smo in plavali, a zdelo se mi je, da nikoli ne bomo prišli do obale. Tok nas je nesel in voda je drvela z vso hitrostjo.
A čez nekaj minut mi je uspelo.
"Pridita, samo še malo," sem ju priganjal. Alley je kmalu dosegla obalo. Ulegla se je in začela počivati. Samo še Wed.
"Pridi no," sem ji kričal, a zdelo se je, da ne pomaga. Ni imela več moči.
*b*Wed*b*
Lovila sem sapo. Plavala sem kot že dolgo ne, ampak ni pomagalo. Kot bi reka hotela, da umrem, me je zadel val, ki me je potegnil pod vodo. Za hip sem videla le vodo in kamne. Želela sem splavati na površje, a je bil tok premočan.
*i*Umrla bom*i*, sem pomislila, *i*ne bo me ubil povštr, temveč reka*i*. Nato pa sta me dosegli Julova in Alleyina roka, ki sta me potegnili na površje. Takoj ko sem dosegla obalo, sem vdihnila zrak in zaprla oči. Samo malo sem želela dremati.
"Wed, daj no, ni čas za dremež," sem slišala obupan Alleyin glas. A ni mi bilo mar. Bila sem utrujena, izmučena, zaradi mokrih oblačil me je zeblo.
"Bruh, Wed, zbudi se. Preživeli smo deročo reko, zdaj pa moramo preživeti še to noro Angelikino glavo," mi je prigovarjal Jul.
"Prav, težaka," sem zastokala in se vstala, "izmed vseh nas sem jaz doživela najhuje. Spet."
Za povrh pa me je še začela boleti glava. *i*Daj no*i*.
"No, super, zdaj smo nared. Sledita mi."
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kdajj bo nasledjni del??? Pač to je tak dobr pa nepet🤭:smirk:🤫:heart_eyes: Aghhh pačč tak je zanimivo, pa upam, da se lahk končn znebijo pouštra:smirk:🤭🤭🥳:pray: MIslim res mi že gre na živce:unamused: Drugač pa lovamm pa nujno rabim rabim naslednji del <33 Pa resnoo plss obvešči me pikii:pray::pray:🥳:heart_eyes::kissing_heart::kissing_heart:
Luvv uuuu:heartpulse::heartpulse::heartpulse:
Luvv uuuu:heartpulse::heartpulse::heartpulse:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kok kul!!!!!!!!!
Komaj čakam na naslednji del!:kissing_heart::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::grinning::grinning::grinning::grinning::pray::clap::ok_hand::clap::ok_hand::clap:
Komaj čakam na naslednji del!:kissing_heart::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::grinning::grinning::grinning::grinning::pray::clap::ok_hand::clap::ok_hand::clap:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMGG NE ODNEHAT S PISANJEM PIKICAA. ne pac ress ful je dobrr. loll men je kr scary tole brat iskreno. souuu ful dobrr, uhh ful mi je hudo za wed:relieved: souu zloo dobr jee🫶uuu upam, da ot tut komii cakas na christmas:) rada te mam lovjuu:kiss:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
lovammmmmm
:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart_eyes::heart::heart::heart::heart::heart_eyes::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart_eyes::heart_eyes::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart_eyes::heart_eyes::heart::heart_eyes::heart::heart::heart_eyes::heart::heart::heart_eyes::heart::heart_eyes::heart::heart_eyes::heart::heart_eyes::heart::heart::heart_eyes::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart_eyes::heart::heart::heart::heart::heart_eyes::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart_eyes::heart_eyes::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart_eyes::heart_eyes::heart::heart_eyes::heart::heart::heart_eyes::heart::heart::heart_eyes::heart::heart_eyes::heart::heart_eyes::heart::heart_eyes::heart::heart::heart_eyes::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
čim prej napiši naslednji del.Res dobro pišeš zgodbe.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMAJGAD TO JE TOK NAPETOOOOOO:fire::muscle: pa msn je wed tok simpaticna nvm zakqj amoak taka sweet jeee
0
Moj odgovor:
jokam se
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sama doma
Sama sem doma moje mami in atija ni, sestra je en krožek končala že pred pol ure, pa starši vejo, da je tam in da jo morjo pobrat, me fuuuuuuul skrbi da se jim ni kej zgudil, nobenih kontaktov nimam razen babi k žvi zraven nas, pa je ni pa zravn ns žvijo tut moji bratranc pa sestrična pa njeni, sam tut njenih ni doma. nobenih kontaktov nimam, razen maminega outlooka k pa mal slabo dela, ni jih pa doma kakih 2 uri odkar sem jaz prišla dam, in zdej jokam. kva nej nardim






Pisalnica