»Natalie?« sem rekla. »Od kje ti to?« Zasmejala se je. »Oh Harper! Še vedno ne veš?« gledala me je z ostrim pogledom. Kot bi mi hotela vse povedati le z očmi. »Ne…?« sem rekla. Zavzdihnila je. »Sem mislila, da si pametnejša.« ni prenehala s hihitanjem. »Tista vrana… Zakaj si jo… no… zadavila?« sem se obotavljala. »Ker mi je bila v napoto.« je ustrelila. Postajalo me je strah. Naenkrat se je pojavila tista prevarantska svetloba in se postavila zraven Natalie. »Kaj je to?!« sem se zadrla. Natalie se je zasmejala in blago odgovorila: »Moja kreacija vendar!« Kreacija? »Kako to misliš?« sem rekla. »Kreacija. Iz mojih rok.« je povedala. Nato je iztegnila roke in svetloba se je posrkala vanje. »Naredila sem jo v tebi dobro. Pa je nisi poslušala. Se pravi si izbrala težjo pot. Prav,« je rekla in začela kriliti z rokami druga ob drugo. Izvajala je nekakšen urok in pri tem je imela zaprte oči. Moja priložnost, da se skrijem! Stekla sem proti omari in se skrila čisto na desno stran. Bil je srednje velik prostor, a je grozno zaudarjalo. Ker je bila tema, nisem ničesar videla. Natalie je nadaljevala z urokom. »sala tir mir di…« se je slišalo. Nimam pojma, kaj naj bi pomenilo. Karkoli dobrega že ne. Prav sem imela. Prav! Da ima Natalie nadnaravne moči.
Naenkrat je sobo oblila modra svetloba, blisk. »Harper,« je pričela. »Kje pa si,« je rekla z zavajajočim glasom. Omara se je osvetlila in lahko sem videla kaj je v mojem skrivališču. Tedaj so se mi oči izbuljile. Mislila sem, da mi bodo odpadle ven. Piskalo se mi je v ušesih. Tako hudo, kot še nikoli. Roke so se mi pričele še bolj tresti in pričela sem jokati od strahu. Usta so se mi počasi in tresoče odprla. Izpustila sem glasen in razločen krik. »AAAAAAAAAAAAAAAAA«. Z majajočimi koleni sem skočila iz omare in stekla proti vratom. Natalie je z roko zaprla in zaklenila vrata. »Kam pa kam, Harper?« je rekla. »Kaj si naredila z njim?! Povej, ti pošast!« tako hudo sem se drla. Grlo me je ščemelo in glas je bil tresoč. Še nikoli nisem tako hudo jokala. Obraz sem imela prepojen s solzami. »S kom?« je rekla. Pogoltnila sem cmok v grlu in rekla: »Z mojim očetom.« Natalie se je pričela krohotati. »Ni smešno Natalie!« Ni prenehala. »Čakaj, si ga videla?« se je smejala. V omari je bilo truplo mojega očeta. »Rekla si, da sta mama in oče potonila na jahti! Da je bilo nevihtno vreme! Kako si mogla, Natalie,« sem jokala. Še nikoli nisem izkusila takega izdajalstva. »Nič, kaj pa sem naredila z njim?« je rekla tako nedolžno. »Ubila si ga!! Ubila si mojega očeta! Maminega moža. Tvojega prijatelja!« meglilo se mi je pred očmi, saj so se mi lile solze. »Kje je mama?!« sem se zadrla. »Najprej sem tvojo mamo s svojimi močmi zadavila. Ker me je pri delu zmotil tvoj oče, sem njega zadušila med spanjem,« je rekla in se pričela smejati. Kri mi je vrela, tako besna sem bila. In tako zelo žalostna. Kako moreš storiti kaj takega? Pred nogami je stal kos časopisnega papirja. »Preberi.« je rekla in v roke sem prijela članek iz leta 1984.
Neznana pojava s čudno taktiko pobije 22 meščanov.
Rečeno je, da je oseba, oblečena v belo in zakrita z masko ob točno 15 uri na glavnem trgu ubila 22 meščanov, od tega 18 odraslih in 4 otroke. Ostali meščani niso vedeli, kaj so videli. Nekateri trdijo, da ima krivec nadnaravne moči.
»22?« sem zahlipala. »Oh draga Harper, sedaj bo 23!« je rekla. Bila sem začudena. Nato pa sem ugotovila. Natalie me bo ubila! »Ne. Ne! Prosim te, Natalie, ne!« sem hlipala. »Prosim te,« »Prepozno, vso mojo skrivnost sem ti izdala in ti kar misliš, da te bom izpustila s toliko podatki?« Zasmejala se je. »Kako žalostno.« Bila je sarkastična. »Torej si ti. Ti si Bela vrana.« sem rekla. »O Harper, kdaj ugotoviš?« Pričela je izvajati urok. Zelena svetloba je mlela med njenimi rokami in mislila sem, da bom zdaj zdaj umrla. Ko je z rokami že pokazala proti meni in se je zelena svetloba s sunkom odpravila proti meni, sem zatesnila oči. »Ne!« je rekel neznan glas.
---------------------------------
Samo še en del nas loči od te zgodbe....
Stay tuned ker planiram nekaj spektakularnega v zvezi s to zgodbo
Lepo se imejte,
Bella