~~~NADALJEVANJE~~~~
Medtem, ko je bila mami z Brino pri zdravniku, sem si na telefonu prižgala svetilko in naprej brala grozljivko. Čez nekaj časa ne je poklicala babi. »Hej miška moja. Govorila sem s tvojo mamo. Čez deset minut bom pri vas. Med vikendom bom živela na podstrešju. Ali ni to super??« mi je rekla. »Ja. Super je. Se vidiva čez deset minut,« sem ji rekla nazaj in prekinila. Čez par minut je pozvonilo. Odšla sem odpreti in na pragu je bila babica. Čisto premočena je stopila v hišo. »Prinesem ti sušilnik za lase,« sem ji rekla. Že sem nameravala oditi v kopalnico, ko sem se spomnila, da ni elektrike. »Nič ne bo s sušenjem. V kovčku imam rezervna oblačila, zato se bom kar preoblekla,« mi je rekla babica. Medtem, ko se je babi urejala, sem odšla na podstrešje. »O. Tukaj si,« mi je rekla babi, ko je prišla na podstrešje. »Babi, bi šla z mano, najprej v tole sobo?« sem vprašala in pokazala na vrata iz masivnega lesa. »Ne. Najprej bova pripravili prostor zame, nato pa bova raziskovali,« mi je rekla nazaj. Odšli sva v sobo na podstrešju, ki ni imela vrat. Bila je odprta. Ko sva z babi končali (približno dvajset minut sva pospravljali), sva odšli v sobo, polno albumov in spominov. Prižgala sem si luč na telefonu in šla odpirati škatle. Vmes se nama je pridružila Belka. Naenkrat sem zagledala rjavo škatlo, na kateri je z rjavo barvo pisalo ime. »*i*
JAMES*i*« sem prebrala. Odprla sem škatlo in v njej našla polno raztrganih slik. Ena je ostala cela. Hitro sem jo zložila in jo vtaknila v žep kavbojk. V škatli sem našla črepinje vaze in sliko te vaze. V majhni šatulji je bilo pismo in v njem dva prstana, ki sem ju vtaknila v žep pulovra in naprej brskala po škatli. Našla sem tudi album. Odločila sem se, da ga skrijem pod pulover in se izmuznem babici. To sem tudi storila. Odšla sem v svojo sobo in se skrila v kot zraven omare. Odprla sem album in začela brskati po njem. Videla sem veliko slik. Na njih je bil fant (predvidevam, da James) in punca. Punca se mi je zdela znana. Ne morem verjeti. Ta punca je bila mami. Zaprla sem album in odšla v kuhinjo. Kmalu za tem sta se vrnili mami in Brina od zdravnika. »Nič ji ni, samo pretres je dobila. Nekaj dni še more ostati doma,« je rekla mami. Babico je prosila, če lahko popravi elektriko. »Babi ima pač nekaj izkušenj z elektriko,« mi je rekla mami, ko je videla, da jo čudno gledam. Naenkrat se je vrnila elektrika in spet sem lahko prižgala luči. Brina je gledala risanke, babi in mami sta delali večerjo, jaz pa sem odšla v sobo po album. Spet sem začela gledati slike. Mami in ta skrivnostni fant James sta izgledala kot najboljša prijatelja. Spomnila sem se na šatuljo in jo odprla. V njej je začelo nekaj peti. Bila je baletka na vzmeti. »Kako staromodno,« je rekla Brina. Prišla je v mojo sobo in me opazovala, ko sem odpirala šatuljo.»Ni staromodno. Šele kakšnih trideset let je staro,« sem ji rekla nazaj. Zavila je z očmi in odšla iz sobe. Iz šatulje sem vzela pismo in ga začela brati. »*i*Draga Amelija.
Zelo te pogrešam. Upam, da se imaš lepo in da je Adela vredu. Kaj pa Brina? Prosim pokliči me.
James.«*i*
Šele ko sem prebrala sem dojela, kaj sem prebrala. James je bil mamin prijatelj, ali pa moj... Ne, ne more biti moj očka.
~~~~ZVEČER~~~~
Vsa zamišljena sem odšla v kuhinjo na večerjo. »Kaj pa je?« me je vprašala mami, medtem ko je mazala Brini maslo na kruh. »Mami, po večerji bi se rada pogovorila s tabo. In potem še s tabo babi,« sem rekla. Po večerji je k meni v sobo prišla najprej babi. Pokazala sem ji album.»Kje si ga našla?« me je vprašala. »Na podstrešju v škatli z napisom *i*JAMES*i*,« sem ji dejala. Pokimala mi je. »No, vse ti bo razložila mama. Počakaj, poklicala jo bom. Amelija!!« »Ja mama,« ji je zavpila nazaj mami. »Povej ji Adela,« mi je rekla babi. »Mami. Poglej.« Mami sem pod nos potisnila album. Odprla ga je in ga počasi prebirala.»Kje si to našla??« me je vprašala. »Na podstrešju v škatli z napisom *i*JAMES*i*« »Adela, poslušaj James je tvoj oče. Ko si bila stara tri leta sva se začela prepirati. Nadaljevalo se je še eno leto, nato sva se spet eno leto imela lepo. Ko pa sem bila noseča z Brino, pa sva se skregala. Takrat si bila stara šest let. Govorila sem ti, da je James bil samo v tvojih sanjah. Očitno je delovalo.« mi je rekla. Pokazala sem ji pismo iz šatulje, in ko ga je prebrala, je odhitela po telefon. Čez nekaj časa se je vrnila.»James je vesel, ker sem ga končno spet poklicala. Vrnil se je iz tujine in rad bi, da te vidi. Povedala sem mu za Belko in rekel je, da imajo oni kužka.« »Počakaj. Kako to misliš "oni"« se je vmešala babi. »Ja no, družino ima. Adela, ti in Brina imata pol sestro. Povedal mi je, da bo začela hoditi v vaš razred čez... čakaj, to je že v ponedeljek.« Jejjj. V meni se je prebudilo veselje. V razredu bom imela pol sestro. »No zdaj pa spat. Obe.« je rekla babi in pokazala na uro. »22.05. Toliko je že ura. Eno uro in pol smo se pogovarjale,« sem rekla in stekla v kopalnico. Hitro sem se umila in se preoblekla. »Lahko noč babi, mami. Belka, pridi,« sem rekla in začela razmišljati o novi punci. »Čez nekaj minut je v sobo prišla babi. »Jutri gremo nekam. Zato se dobro naspi. Lahko noč,« mi je dejala. Udobno sem se namestila in prebrala grozljivko do konca. Nato sem zaspala.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
*zelena*H*zelena* *roza*o*roza* *modra*j*modra* *zelena*l*zelena* *roza*a*roza* *modra*!*modra*
Po dolgem času spet pišem. Vesela bi bila kakšnega komentarja.
LP.
*modra*KOKICA*modra*
Medtem, ko je bila mami z Brino pri zdravniku, sem si na telefonu prižgala svetilko in naprej brala grozljivko. Čez nekaj časa ne je poklicala babi. »Hej miška moja. Govorila sem s tvojo mamo. Čez deset minut bom pri vas. Med vikendom bom živela na podstrešju. Ali ni to super??« mi je rekla. »Ja. Super je. Se vidiva čez deset minut,« sem ji rekla nazaj in prekinila. Čez par minut je pozvonilo. Odšla sem odpreti in na pragu je bila babica. Čisto premočena je stopila v hišo. »Prinesem ti sušilnik za lase,« sem ji rekla. Že sem nameravala oditi v kopalnico, ko sem se spomnila, da ni elektrike. »Nič ne bo s sušenjem. V kovčku imam rezervna oblačila, zato se bom kar preoblekla,« mi je rekla babica. Medtem, ko se je babi urejala, sem odšla na podstrešje. »O. Tukaj si,« mi je rekla babi, ko je prišla na podstrešje. »Babi, bi šla z mano, najprej v tole sobo?« sem vprašala in pokazala na vrata iz masivnega lesa. »Ne. Najprej bova pripravili prostor zame, nato pa bova raziskovali,« mi je rekla nazaj. Odšli sva v sobo na podstrešju, ki ni imela vrat. Bila je odprta. Ko sva z babi končali (približno dvajset minut sva pospravljali), sva odšli v sobo, polno albumov in spominov. Prižgala sem si luč na telefonu in šla odpirati škatle. Vmes se nama je pridružila Belka. Naenkrat sem zagledala rjavo škatlo, na kateri je z rjavo barvo pisalo ime. »*i*
JAMES*i*« sem prebrala. Odprla sem škatlo in v njej našla polno raztrganih slik. Ena je ostala cela. Hitro sem jo zložila in jo vtaknila v žep kavbojk. V škatli sem našla črepinje vaze in sliko te vaze. V majhni šatulji je bilo pismo in v njem dva prstana, ki sem ju vtaknila v žep pulovra in naprej brskala po škatli. Našla sem tudi album. Odločila sem se, da ga skrijem pod pulover in se izmuznem babici. To sem tudi storila. Odšla sem v svojo sobo in se skrila v kot zraven omare. Odprla sem album in začela brskati po njem. Videla sem veliko slik. Na njih je bil fant (predvidevam, da James) in punca. Punca se mi je zdela znana. Ne morem verjeti. Ta punca je bila mami. Zaprla sem album in odšla v kuhinjo. Kmalu za tem sta se vrnili mami in Brina od zdravnika. »Nič ji ni, samo pretres je dobila. Nekaj dni še more ostati doma,« je rekla mami. Babico je prosila, če lahko popravi elektriko. »Babi ima pač nekaj izkušenj z elektriko,« mi je rekla mami, ko je videla, da jo čudno gledam. Naenkrat se je vrnila elektrika in spet sem lahko prižgala luči. Brina je gledala risanke, babi in mami sta delali večerjo, jaz pa sem odšla v sobo po album. Spet sem začela gledati slike. Mami in ta skrivnostni fant James sta izgledala kot najboljša prijatelja. Spomnila sem se na šatuljo in jo odprla. V njej je začelo nekaj peti. Bila je baletka na vzmeti. »Kako staromodno,« je rekla Brina. Prišla je v mojo sobo in me opazovala, ko sem odpirala šatuljo.»Ni staromodno. Šele kakšnih trideset let je staro,« sem ji rekla nazaj. Zavila je z očmi in odšla iz sobe. Iz šatulje sem vzela pismo in ga začela brati. »*i*Draga Amelija.
Zelo te pogrešam. Upam, da se imaš lepo in da je Adela vredu. Kaj pa Brina? Prosim pokliči me.
James.«*i*
Šele ko sem prebrala sem dojela, kaj sem prebrala. James je bil mamin prijatelj, ali pa moj... Ne, ne more biti moj očka.
~~~~ZVEČER~~~~
Vsa zamišljena sem odšla v kuhinjo na večerjo. »Kaj pa je?« me je vprašala mami, medtem ko je mazala Brini maslo na kruh. »Mami, po večerji bi se rada pogovorila s tabo. In potem še s tabo babi,« sem rekla. Po večerji je k meni v sobo prišla najprej babi. Pokazala sem ji album.»Kje si ga našla?« me je vprašala. »Na podstrešju v škatli z napisom *i*JAMES*i*,« sem ji dejala. Pokimala mi je. »No, vse ti bo razložila mama. Počakaj, poklicala jo bom. Amelija!!« »Ja mama,« ji je zavpila nazaj mami. »Povej ji Adela,« mi je rekla babi. »Mami. Poglej.« Mami sem pod nos potisnila album. Odprla ga je in ga počasi prebirala.»Kje si to našla??« me je vprašala. »Na podstrešju v škatli z napisom *i*JAMES*i*« »Adela, poslušaj James je tvoj oče. Ko si bila stara tri leta sva se začela prepirati. Nadaljevalo se je še eno leto, nato sva se spet eno leto imela lepo. Ko pa sem bila noseča z Brino, pa sva se skregala. Takrat si bila stara šest let. Govorila sem ti, da je James bil samo v tvojih sanjah. Očitno je delovalo.« mi je rekla. Pokazala sem ji pismo iz šatulje, in ko ga je prebrala, je odhitela po telefon. Čez nekaj časa se je vrnila.»James je vesel, ker sem ga končno spet poklicala. Vrnil se je iz tujine in rad bi, da te vidi. Povedala sem mu za Belko in rekel je, da imajo oni kužka.« »Počakaj. Kako to misliš "oni"« se je vmešala babi. »Ja no, družino ima. Adela, ti in Brina imata pol sestro. Povedal mi je, da bo začela hoditi v vaš razred čez... čakaj, to je že v ponedeljek.« Jejjj. V meni se je prebudilo veselje. V razredu bom imela pol sestro. »No zdaj pa spat. Obe.« je rekla babi in pokazala na uro. »22.05. Toliko je že ura. Eno uro in pol smo se pogovarjale,« sem rekla in stekla v kopalnico. Hitro sem se umila in se preoblekla. »Lahko noč babi, mami. Belka, pridi,« sem rekla in začela razmišljati o novi punci. »Čez nekaj minut je v sobo prišla babi. »Jutri gremo nekam. Zato se dobro naspi. Lahko noč,« mi je dejala. Udobno sem se namestila in prebrala grozljivko do konca. Nato sem zaspala.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
*zelena*H*zelena* *roza*o*roza* *modra*j*modra* *zelena*l*zelena* *roza*a*roza* *modra*!*modra*
Po dolgem času spet pišem. Vesela bi bila kakšnega komentarja.
LP.
*modra*KOKICA*modra*
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Cool
0
Moj odgovor:
sezgodi
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
samopodoba/samozavest
živijo,
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
vse najbolse:heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart:!
i love itttttttt:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart::heart::heart::purple_heart:sama ...
mac tko kt vedno dbest ever!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!