Dober dan za tiste, ki to berete in dober dan za tiste, ki ne berete tega čeprov tega ne boste vidl.:joy: Tukaj je že 14. del.:stuck_out_tongue_closed_eyes: Ne bom preveč nakladala ampak predlagam, da kar začnemo!:smile:

Hana in ostali trije otroci so ostrmeli. Pred njimi se je razprostiral pogled na čudovito deželo polno različnih vil in vilincev. Viktorija jim je povedala, da se tisti, ki so veliki komaj za pest imenujejo Trilčki, tisti malo večji, ki so Hani segali do ramen so Hari in največji, ki so bili veliki kot odrsali (med njimi je bila Viktorija) so Irijci. Jap,čudna imena. Tako so si mislili tudi ostali. Hodili so naprej in Viktorija jim je razkazovala deželo. Povsod so se razprostirali travniki z rožami in velikimi metulji, ki so na hrbtih nosili Trilčke. Po drevesih so skakljale veverice in se igrale z Hari in neka Irijska deklica je srnici obvezovala nogo. Ob vsem tem dogajanju je prav prijetno šumljal potoček. Viktorija jim je povedala, da daje Villandiji moč in če bi usahnil bi tudi vsa ta dežela izginila. Ko so tako hodili že kakšne pol ure so se ustavili pred čudovito palačo. "Tako prispeli smo v palačo Tupkap kjer živi naša kraljica. Ravno ona je želela, da vas pripeljemo k njej. Počakajte me tukaj. Sporočiti ji grm, da ste prišli." Pokimala je še ostalim trem vilincem, ki so spremljali druge tri otroke. Ti so vstali in odšli za njo. Otroci so ostali sami. Tiho so sedeli, nato pa je spregovorila deklica z rdečimi lasmi spletenimi v dve kiti: Hej! Sem Mila. Kdo ste pa vi?"
"Jaz sem Hana."
"Jaz pa Patrik." je rekel Patrik in pomenljivo pogledal Hano. Nato so se vsi ozrli k dečku, ki jih je plašno opazoval iz za gostih las. "Jaz pa sem Nik," je plašno zajeclal. Mila je ravno hotela nekaj reči, ko so se odprla vrata plače. Zagledali so vilinko, ki je izgledala kot stražarka. Nasmehnila se jim je: "Kraljica vam sporoča, da lahko vstopite.