Beatrice

Po nekajurni naporni hoji končno prispeva do točke kjer se sliši šumenje reke. Gaber začudeno pripomni, da je reka očitno zelo glasna in da je od tod še nikoli ni slišal, "no mogoče pa nisem najbolje poslušal"me poskuša potolažiti in odpraviva se naprej.
Kmalu prispeva do obrežja in začudeno se zastrmim v motno rjave peneče valove, ki se z vso silo zaletavajo v skale pod mano.
Res je, da sem o tej reki slišala že veliko, največkrat ko sem sedela v jedilnici in so se plemiči in vojaki hvalili drug pred drugim, da so jo pogumno prečkali. Mislila sem, da zmeraj napihujejo svoje zgodbe in da pol od njih sploh ni resničnih. A videla je nisem še nikoli in pogled nanjo mi vzame sapo.
Kako bova prečkala to gmotno stvar, ki odnese kogarkoli, ki ji pride blizu, se zaskrbljeno vprašam in se vprašujoče ozrem h Gabrielu.

Gabriel
Sranje. Nisem vedel, da bo reka čez noč tako narasla, saj niti teden še ni minil odkar sem jo prečkal. Takrat je bila v primerjavi s tem prav prijazen žuboreč potoček, zdaj pa je vsaj petkrat večja in njen tok je zelo močan. Tudi vidljivost je slaba zaradi nizkih gostih meglic, ki se leno vlečejo nad gladino reke.
Obrnem se k Beatrice, ki me vprašujoče gleda.

Beatrice

Gabriel sklene odločitev, potem ko sva se tri četrt ure nerodno spotikala po rečnem bregu, da bova reko prečkala malo višje kot je sprva načrtoval, saj je tam voda nižja.
Problem je le, da je tu tok bolj močan, a spodaj v globljem delu ne bi mogla zaplavati brez, da bi naju s seboj potegnili deroči valovi Evinje.
Gabriel stopi na breg in si povleče srajco čez glavo, jaz pa kot začarana opazujem njegovo mišičasto telo. Opazi, da si ga ogledujem ter se mi zareži.
" Zemlja kliče Beatrice! " se zadere zaradi šumečih valov. " Nekaj sem ti rekel se spomniš? " Osramočeno zmajem z glavo, zato ponovi: " Sleci si čim več kosov oblačil, sicer te bodo potegnila na dno in te bom mogel še tretjič reševati. Saj veš, da si mi dolžna že dve zahvali kaj? " Me podraži ter majico zbaše v torbo.

Ko sva pripravljena mi Gabriel reče: "Prvi bom šel jaz ti pa takoj za mano prav?
Če padem me pusti in pojdi naprej, bolje, da vsaj eden od naj preživi razumeš? "
Rahlo pokimam in opazujem kako zabrede v deročo vodo. Nato mu sledim.
Ko se dotaknem vode imam občutek, da sem stopila v led. Po nekaj korakih imam že čisto otopele noge in skoraj mi spodrsne na spolzkem kamenju.
Tok postaja vse močnejši in komaj se mu še upiram.

Gabriel


Deroča voda mi sega že do pasu in se vse hitreje zaganja vame.
Zakaj sem naju sploh spravil v to? Lahko bi počakal do spomladi. Razmišljam, a se obenem zavedam, da bi potem Dimitrij najbrž zgorel na grmadi, ki mu jo pripravlja okrutni kralj in njegova družina.
Zaslišim Beatrice, ki krikne in pogledam nazaj. Na srečo je dobro in ji je očitno samo zdrsnilo na spolzkih kamnih.
Zasukam se naprej in kar naenkrat se vame zaleti močan sunek vode, ki me spodnese. Znajdem se pod vodo, ki me vrtinči po reki navzdol. Zaradi osuplosti refleksno vdihnem in pljuča mi zalije ledeno mrzla voda.

Beatrice


Z grozo v očeh gledam, kako Gabriel pade in izgine v penečih valovih Evinje.

Niti za trenutek ne pomislim na njegove besede in skočim za njim.


Upam, da je bilo branje napeto in ne pozabite da vas imam rada dragi/e Pilovčki/ke!<33333:kissing_closed_eyes: