*i*Nato je minilo 5min in je še ni bilo nazaj, nato je minilo 10 min, nato 20min. "Ne zdržim več" je rekel Jack, "grem jo iskat". *i*
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
*b*Hope*b*
Misel na to, da bi ostala sama z Alexom mi ni bila všeč. Rada sem bila v njegovi bližini, a sem vedela, da bi me začel zasliševati o tem kaj so te praske na moji roki. S sabo sem sicer imela jopico, vendar je bilo v hotelu preveč vroče."Grem s tabo" sem rekla in vstala iz stola. Alex očitno ni videl smisla o tem, da bi ostal sam, zato je rekel, da gre tudi on z nama.
Preklicali smo naročilo za večerjo in se odpravili do sobe. Hodniki so bili tihi. Na tleh so imeli rdečo preprogo, na stenah pa so vame zrli portreti znanih osebnosti.
"Tipično za Addy" je rekel Alex. "Da se tako izgubi v hotelu".
"A misliš, da se je izgubila" sem vprašala.
"Kaj drugega bi se ji pa lahko zgodilo" je rekel Alex.
"Lahko bi jo pojedle pošasti" je rekel Jack. "Ali pa jo kidnapale".
V tistem trenutku je bruhnil v smeh. Smejal pa se je tako smešno, da se je celo Alex začel smejati. In za trenutek sem ga samo opazovala kako se smeji. In ob njegovem nasmehu pozabila na vse kar me je skrelo-skoraj. Še vedno se nisem mogla otresti občutka, da z Addy ni vse vredu.
*b* Alex*b*
Do sobe smo hodili v tišini. Vsak je bil zatopljen v svoje misli. Kakor poznam Jacka, ki ga poznam že odkar sem se rodil, je razmišljal o neumnostih. Hope, pa... Ona pa je izgledala zaskrbljeno. Poznala sva se le nekaj let. A sva v tem kratkem času postala zelo dobra prijatelja. Vsaj po tem, ko mi je povedala o vsem, kar se ji je zgodilo. No, saj je povedala vsem, samo ne vsega. Ampak po tem nisem mogel, da ne bi razmišljal o tem kako ni nihče ničesar opazil in kaj vse lahko zakrije nasmeh. V tistem trenutku sem opazil, da je Jack hodil nekoliko bolj spredaj, midva s Hope pa bolj zadaj. Hotel sem se pogovoriti z njo a nisem vedel kako začeti, zato sem raje ostal tiho.
"Skoraj smo že tam" je rekel Jack. "Zakaj je mogel oče rezervirati sobo čisto na vrhu hotela".
"Zato," je rekla Hope "da imamo lep razgled".
"Zakaj si hotela, da gremo peš".
"Ker bi jo mogoče srečali na poti."
In zatem je spet nastala tišina. Končno smo prispeli do sobe. Ko je Hope prislonila roko na kljuko. In takrat sem videl-majhne brazgotine na njeni roki. Skoraj so že zbledele. In vsak bi mislil, da je Hope le opraskala mačka. Ampak jaz sem vedel.
*b* Addy*b*
Hodniki, neskončni hodniki. Hoditi sem morala že vsaj petnajst minut. In nisem bila niti blizu naše sobe. V tistem trenutku sem srečala čistilko. "Oprostite kje je soba 102" sem vprašala. "Samo še malo naprej po hodniku in levo". In sem se odpravila na ravnost in na ovinku obrnila levo. Spet sem se znašla pred neskončnimi hodniki. In na nobeni od sob ni pisalo 102.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
*b*Hope*b*
Misel na to, da bi ostala sama z Alexom mi ni bila všeč. Rada sem bila v njegovi bližini, a sem vedela, da bi me začel zasliševati o tem kaj so te praske na moji roki. S sabo sem sicer imela jopico, vendar je bilo v hotelu preveč vroče."Grem s tabo" sem rekla in vstala iz stola. Alex očitno ni videl smisla o tem, da bi ostal sam, zato je rekel, da gre tudi on z nama.
Preklicali smo naročilo za večerjo in se odpravili do sobe. Hodniki so bili tihi. Na tleh so imeli rdečo preprogo, na stenah pa so vame zrli portreti znanih osebnosti.
"Tipično za Addy" je rekel Alex. "Da se tako izgubi v hotelu".
"A misliš, da se je izgubila" sem vprašala.
"Kaj drugega bi se ji pa lahko zgodilo" je rekel Alex.
"Lahko bi jo pojedle pošasti" je rekel Jack. "Ali pa jo kidnapale".
V tistem trenutku je bruhnil v smeh. Smejal pa se je tako smešno, da se je celo Alex začel smejati. In za trenutek sem ga samo opazovala kako se smeji. In ob njegovem nasmehu pozabila na vse kar me je skrelo-skoraj. Še vedno se nisem mogla otresti občutka, da z Addy ni vse vredu.
*b* Alex*b*
Do sobe smo hodili v tišini. Vsak je bil zatopljen v svoje misli. Kakor poznam Jacka, ki ga poznam že odkar sem se rodil, je razmišljal o neumnostih. Hope, pa... Ona pa je izgledala zaskrbljeno. Poznala sva se le nekaj let. A sva v tem kratkem času postala zelo dobra prijatelja. Vsaj po tem, ko mi je povedala o vsem, kar se ji je zgodilo. No, saj je povedala vsem, samo ne vsega. Ampak po tem nisem mogel, da ne bi razmišljal o tem kako ni nihče ničesar opazil in kaj vse lahko zakrije nasmeh. V tistem trenutku sem opazil, da je Jack hodil nekoliko bolj spredaj, midva s Hope pa bolj zadaj. Hotel sem se pogovoriti z njo a nisem vedel kako začeti, zato sem raje ostal tiho.
"Skoraj smo že tam" je rekel Jack. "Zakaj je mogel oče rezervirati sobo čisto na vrhu hotela".
"Zato," je rekla Hope "da imamo lep razgled".
"Zakaj si hotela, da gremo peš".
"Ker bi jo mogoče srečali na poti."
In zatem je spet nastala tišina. Končno smo prispeli do sobe. Ko je Hope prislonila roko na kljuko. In takrat sem videl-majhne brazgotine na njeni roki. Skoraj so že zbledele. In vsak bi mislil, da je Hope le opraskala mačka. Ampak jaz sem vedel.
*b* Addy*b*
Hodniki, neskončni hodniki. Hoditi sem morala že vsaj petnajst minut. In nisem bila niti blizu naše sobe. V tistem trenutku sem srečala čistilko. "Oprostite kje je soba 102" sem vprašala. "Samo še malo naprej po hodniku in levo". In sem se odpravila na ravnost in na ovinku obrnila levo. Spet sem se znašla pred neskončnimi hodniki. In na nobeni od sob ni pisalo 102.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelooo zanimivo in skrivnostno! :heart_eyes::sparkles:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zanimivo je, ker pišeš v več pogledih:blush:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omgggg ful kul!
1
Moj odgovor:
Mami
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mami
js sm hodla na plezanje, ampak sem nehala, ker nisem mela prjatlov tam in mi je blo ful smotan. potem sem spet hotla zacet, ampak nisem hotla bit sama tam. zvedla sm da bi moja prjatlca tut rada hodla in da tut noce sama hodet. zmenle smo se da bomo hodle skupi in zdej hodiva na treninge. sva 9. razred in tam so vsi mini otroci. najstarejsi so v 5 razredu, kar so za mene mini otroci. in so full zlobni pa to... no in dans moja prjatlca ne more it, ker je bolans in zakaj bi pol js sla ce bom sama? no in zato nimam namena it. ko to povem mamici se zacne dret na mene da kaj je z mano, kako bos bla v sluzbi... pac okej ja, sam nocem it tja med zlobne otroke.
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
OoOOoooo amari, kok je ta outfit lep:heart_eyes::sparkles::sparkling_heart:
Pa ...
superr zgodba ze komi cakam naslednji del:heart::hugging::kissing_heart:
sem ti že odpisala v komentar na hodniku.
ustrelili?!?!?!??!
uuuuuuu, super je!!!!! lovam:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: