Izgubila sem se v začaranemu gozdu
1
Nekega večera , ko sem se sprehajala ob večernem polju , kjer so peli črički in ko je vse dišalo po svežih zeliščih , sem v daljavi zagledala prelep gozd , ki se je razprostiral nekam v neznane daljave . V gozdu je bilo polno kresnic in ker so se mi zdele zanimive , sem se odpravila do gozda .
V meglenih daljavah sem zagledala majhno brubasto hiško in se skoraj odpravila do nje , ter želela pokukati skozi okno , a sem si mislila , da je to le navadna hiška kakšnega meščana in poleg tega , sem se medtem že odpravljala domov . Sonce je že skoraj zatonilo za gorami pokritimi z smrekami in drevesi . Ko sem se obrnila nazaj h poti domov , ... je izginila in vse je postalo bolj strašljivo . Celoten razprostrirajoči se gozd je bil že čez nekaj trenutkov pokrit z temačnimi meglicami in okoli mene so se šibili glasovi gozdnih živali .
Tedaj so se te glasovi živali slišali vedno glasneje , kot , da se priblizujejo . In res ! Zagledala sem živali ki so tekle okoli mene , kot , da jih nekaj plaši ali prisiljuje v to . Šo bolj strasljivi zvoki so bili , ko so se živali nehale oglasati in se je le slišalo klopotanje njihovih tačk , tac in kopit . Bile so hitrejše od vetra . Ko sem cez nekaj časa lahko jasno uvidela , kakšne so bile te zivali , sem se sama pri sebi pošteno prestrasila . Bile so barvi podobne kot lunin mrk . A kar naenkrat se pod menoj začenjo lomiti tla in nastajale so zelo vidne razpoke , iz katerih so priletele magično rumene kresnice . Bilo je videti zelo magično . Kar naenkrat so začele leteti v velikih jatah proti tisti brunarici , katera se mi je že od samega začetka zdela sumljiva . Kot jate sončnega prahu so letele ven iz razpok in me vodile do brunarice, ko sem končno privolila .
Počasi in potiho in s strahom v srcu, sem se pomikala do hiške . Medtem časom so se živalske sence za menoj razgubile v temačnemu gozdu in le tu in tam se je slišal kakšen klopot jelenov v daljavi . Gozd je bil že mračen in obsijan z luninim sijem , ko sem se končno opogumila . Ko sem prijela za kljuko , je ena kresničk priletela h meni in mi pomahala kot v slovo . Nasmehnila sem se ji in se zazrla , kako so odletele po gozdu , vsaka v svojo smer . Ko sem vstopila v hiško , so se smehljaje h meni obrnile 3 lisice . Tačka , Puhka in Rdečerepka, ter me nagovorile :
Tacka : " Pričakovale smo te , odkar si se tako zelo oddaljila od doma . " ( reče z toplim glasom ) Rdečerepka : " Pridi , usedi se !" ( navdušeno , veselo ) Puhka :" Tukaj imamo pripravljene okusne kostanjeve piškote "( reče sramežljivo , z nežnim glasom ) . V tej hiši je bilo prav prijetno , saj ni bilo ne prevroče in ne premrzlo ( poletne noči so hladne ) , ravno prav . Čez nekaj časa sem dejala : " Kako to , da ste vedele , da bom prišla sem ?" ( malo zmedeno , radovedno ) Potem je Tačka dejala: " Ko se človek izgubi v temu gozdu ali ga vsaj nekaj zvabi v ta gozd , ga zvečer , ko Sonce začne toniti za obzorjem , obkolijo Senčne živali in ga pozneje , ko pridejo kresnice Vodilke na površje te ( kresnice )pospremijo do najblizje lisičje brunarice . V vsaki so po tri lisice in tukaj ti dajo jesti in piti ter prespati , da te potem zjutraj pospremijo v bližino tvoje poti do doma ( do blizine doma ) ." Vprašala sem jih : " Zakaj že zdaj ne morem oditi ?"
in Tačka je dejala : " Ne odidi ! Ponoči se poleg kresnic Vodilk ( ki so v zemlji ) in Senčnih zivali ( ki pridejo iz mraka ) nahajajo tudi duše nočnih mor . Če te te dobijo , te bodo požrle in iz tebe izsrkale vse tvoje spomine in vse kar veš , ter te spremenile v eno od njih , dokler jih njihova usoda nekega dne preprosto ne pripelje do ... konca "( malo prestrašeno , resno ) Prestrašeno in pretreseno sem zavpila :" Torej , če bi me zdaj te izgubljene duše našle ... bi iz mene izčrpale vsa čustva , vso kobtrolo , vse sanje in želje , vse ?" ( prestraseno in zaskrbljeno ) Tačka in Puhka sta pripomnili :" Točno tako ! Pa še ne pozabi , da to postaneš za vedno. " ( resno , točno ) Tačka je zaskrbljeno dejala : " Žal so vse te skrivnostno izgubljene duše ene tistih ljudi , ki smo jih imeli radi , a se zdaj tega nikoli več ne bodo zavedli. " ( potrto , žalostno ) Tisto noč sem prosila , če bi Puhka in Tačka prespali pri meni , saj me je bilo še bolj strah teh izgubljenih praznih duš . Rdečerepka je prinesla spalno vrečo , medtem ko je Puhka hitro privlekla svojo posteljo . Za lahkonoć nama je z Rdečerepko , Puhka povedala pomirjujočo zgodbo za lahkonoč . Naslednje jutro je bil kar prekrasen zadnji čas , ko se bom mogla posloviti od mojih gostiteljic :broken_heart:. Pri njih sem pijedla še najokusnejši zajtrk, ki bi ga lahko kdo pripravil . Palačinke z gozdnimi borovnicami in jagodami , z dodatkom cvetličnega medu :honey_pot: in še nekaj kostanjevih piškotov ter lipin čaj z žajbljem ( nevem , če to sploh paše skupaj :sweat_smile:) . Potem smo se odpravile na pot in hodile smo čez polja , polna dišečih zelišč in cvetlic . Kmalu smo se ustavile na ozki potki z ki naj bi vosila v blizino mojega doma . Za mano so stale in ko sem zazrta se predse se obrnila nazaj , sem jim planila v velik objem :hugging::heart:. Poslovile smo se in obljubila sem jim , da bom pazila nase in , da nebom nikoli pozabila na njohovo dobroto in gostoljubnost do mene . Tedaj smo se razšle . Hodila sem po potki , v bližini prazne ceste ter se ozrla nazaj h lisicam . A jih ni bilo več . A zagledala sem tisto majhno brunarici , ovito v mešani gozd in pred njo se je razprostiralo polje in v daljavi tudi gore posute s snegom . V hiški se je vsak hip začelo kaditi iz dimnika in bila sem vesela , da sem jih sploh spoznala . Tedaj sem se obrnila naprej in zagledala nekaj čudnega ... udarila sem se v glavo in se zbudila iz sanj . Ugotovila sem , da so bile LE SANJE . A vsaka zgodba ima svoj pomen tako kot sanje . In včasih ti ravno te povejo , kar ti lahko nekdo sporoča iz drugega vesolja :milky_way::comet::purple_heart::blue_heart:🩵.
Upam , da vam je bila zgodba všeč . Je moja klasika :heart::laughing::smiley:.
V meglenih daljavah sem zagledala majhno brubasto hiško in se skoraj odpravila do nje , ter želela pokukati skozi okno , a sem si mislila , da je to le navadna hiška kakšnega meščana in poleg tega , sem se medtem že odpravljala domov . Sonce je že skoraj zatonilo za gorami pokritimi z smrekami in drevesi . Ko sem se obrnila nazaj h poti domov , ... je izginila in vse je postalo bolj strašljivo . Celoten razprostrirajoči se gozd je bil že čez nekaj trenutkov pokrit z temačnimi meglicami in okoli mene so se šibili glasovi gozdnih živali .
Tedaj so se te glasovi živali slišali vedno glasneje , kot , da se priblizujejo . In res ! Zagledala sem živali ki so tekle okoli mene , kot , da jih nekaj plaši ali prisiljuje v to . Šo bolj strasljivi zvoki so bili , ko so se živali nehale oglasati in se je le slišalo klopotanje njihovih tačk , tac in kopit . Bile so hitrejše od vetra . Ko sem cez nekaj časa lahko jasno uvidela , kakšne so bile te zivali , sem se sama pri sebi pošteno prestrasila . Bile so barvi podobne kot lunin mrk . A kar naenkrat se pod menoj začenjo lomiti tla in nastajale so zelo vidne razpoke , iz katerih so priletele magično rumene kresnice . Bilo je videti zelo magično . Kar naenkrat so začele leteti v velikih jatah proti tisti brunarici , katera se mi je že od samega začetka zdela sumljiva . Kot jate sončnega prahu so letele ven iz razpok in me vodile do brunarice, ko sem končno privolila .
Počasi in potiho in s strahom v srcu, sem se pomikala do hiške . Medtem časom so se živalske sence za menoj razgubile v temačnemu gozdu in le tu in tam se je slišal kakšen klopot jelenov v daljavi . Gozd je bil že mračen in obsijan z luninim sijem , ko sem se končno opogumila . Ko sem prijela za kljuko , je ena kresničk priletela h meni in mi pomahala kot v slovo . Nasmehnila sem se ji in se zazrla , kako so odletele po gozdu , vsaka v svojo smer . Ko sem vstopila v hiško , so se smehljaje h meni obrnile 3 lisice . Tačka , Puhka in Rdečerepka, ter me nagovorile :
Tacka : " Pričakovale smo te , odkar si se tako zelo oddaljila od doma . " ( reče z toplim glasom ) Rdečerepka : " Pridi , usedi se !" ( navdušeno , veselo ) Puhka :" Tukaj imamo pripravljene okusne kostanjeve piškote "( reče sramežljivo , z nežnim glasom ) . V tej hiši je bilo prav prijetno , saj ni bilo ne prevroče in ne premrzlo ( poletne noči so hladne ) , ravno prav . Čez nekaj časa sem dejala : " Kako to , da ste vedele , da bom prišla sem ?" ( malo zmedeno , radovedno ) Potem je Tačka dejala: " Ko se človek izgubi v temu gozdu ali ga vsaj nekaj zvabi v ta gozd , ga zvečer , ko Sonce začne toniti za obzorjem , obkolijo Senčne živali in ga pozneje , ko pridejo kresnice Vodilke na površje te ( kresnice )pospremijo do najblizje lisičje brunarice . V vsaki so po tri lisice in tukaj ti dajo jesti in piti ter prespati , da te potem zjutraj pospremijo v bližino tvoje poti do doma ( do blizine doma ) ." Vprašala sem jih : " Zakaj že zdaj ne morem oditi ?"
in Tačka je dejala : " Ne odidi ! Ponoči se poleg kresnic Vodilk ( ki so v zemlji ) in Senčnih zivali ( ki pridejo iz mraka ) nahajajo tudi duše nočnih mor . Če te te dobijo , te bodo požrle in iz tebe izsrkale vse tvoje spomine in vse kar veš , ter te spremenile v eno od njih , dokler jih njihova usoda nekega dne preprosto ne pripelje do ... konca "( malo prestrašeno , resno ) Prestrašeno in pretreseno sem zavpila :" Torej , če bi me zdaj te izgubljene duše našle ... bi iz mene izčrpale vsa čustva , vso kobtrolo , vse sanje in želje , vse ?" ( prestraseno in zaskrbljeno ) Tačka in Puhka sta pripomnili :" Točno tako ! Pa še ne pozabi , da to postaneš za vedno. " ( resno , točno ) Tačka je zaskrbljeno dejala : " Žal so vse te skrivnostno izgubljene duše ene tistih ljudi , ki smo jih imeli radi , a se zdaj tega nikoli več ne bodo zavedli. " ( potrto , žalostno ) Tisto noč sem prosila , če bi Puhka in Tačka prespali pri meni , saj me je bilo še bolj strah teh izgubljenih praznih duš . Rdečerepka je prinesla spalno vrečo , medtem ko je Puhka hitro privlekla svojo posteljo . Za lahkonoć nama je z Rdečerepko , Puhka povedala pomirjujočo zgodbo za lahkonoč . Naslednje jutro je bil kar prekrasen zadnji čas , ko se bom mogla posloviti od mojih gostiteljic :broken_heart:. Pri njih sem pijedla še najokusnejši zajtrk, ki bi ga lahko kdo pripravil . Palačinke z gozdnimi borovnicami in jagodami , z dodatkom cvetličnega medu :honey_pot: in še nekaj kostanjevih piškotov ter lipin čaj z žajbljem ( nevem , če to sploh paše skupaj :sweat_smile:) . Potem smo se odpravile na pot in hodile smo čez polja , polna dišečih zelišč in cvetlic . Kmalu smo se ustavile na ozki potki z ki naj bi vosila v blizino mojega doma . Za mano so stale in ko sem zazrta se predse se obrnila nazaj , sem jim planila v velik objem :hugging::heart:. Poslovile smo se in obljubila sem jim , da bom pazila nase in , da nebom nikoli pozabila na njohovo dobroto in gostoljubnost do mene . Tedaj smo se razšle . Hodila sem po potki , v bližini prazne ceste ter se ozrla nazaj h lisicam . A jih ni bilo več . A zagledala sem tisto majhno brunarici , ovito v mešani gozd in pred njo se je razprostiralo polje in v daljavi tudi gore posute s snegom . V hiški se je vsak hip začelo kaditi iz dimnika in bila sem vesela , da sem jih sploh spoznala . Tedaj sem se obrnila naprej in zagledala nekaj čudnega ... udarila sem se v glavo in se zbudila iz sanj . Ugotovila sem , da so bile LE SANJE . A vsaka zgodba ima svoj pomen tako kot sanje . In včasih ti ravno te povejo , kar ti lahko nekdo sporoča iz drugega vesolja :milky_way::comet::purple_heart::blue_heart:🩵.
Upam , da vam je bila zgodba všeč . Je moja klasika :heart::laughing::smiley:.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Lepa , ustvarjalna , fantazijska , izmisljena zgodba , z močnim sporočilom
" Sanje imajo vedno pomen . Le razumeti moraš , kaj ti govorijo v in odprle ti bodo oči "
Avtorica : Jaz
:sparkling_heart::laughing::fox::fox::fox::homes::deciduous_tree::mushroom::deer::boar::deer:🦫:chipmunk:...
" Sanje imajo vedno pomen . Le razumeti moraš , kaj ti govorijo v in odprle ti bodo oči "
Avtorica : Jaz
:sparkling_heart::laughing::fox::fox::fox::homes::deciduous_tree::mushroom::deer::boar::deer:🦫:chipmunk:...
1
Moj odgovor:
#prijavljenapunca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Pust(vem, da je se dalec)
hello!
pac vem da je pust se dalec ampak js res ne vm, kaj naj. moja sosolka je kupla zetko oktobra kostum za pust(hudica) da bi ble to ane, ampak problem pa je da js takrt nism nc razmisljala in sm rekla da je ok in zj pac ne bi bla hudic kr se mi ne zdi prou(pac sm verna... in ni sam to, ampak res neki cutm kukr da ni prou da sm hudic..., ce veste, kaj hocm povedat) zj sploh ne morm nc vec narest sploh ji pa ne morm razlozit...
ne vem mogla sm nekam napisat, ce mi boste plis pomagal! bom pa hvalezna usakega odgovora:blush:
p.s. prjauljena sm, sam se nocm izdt
se enkrat hvala kr si pogledu/pogledala in hvala ce odgovoris
pac vem da je pust se dalec ampak js res ne vm, kaj naj. moja sosolka je kupla zetko oktobra kostum za pust(hudica) da bi ble to ane, ampak problem pa je da js takrt nism nc razmisljala in sm rekla da je ok in zj pac ne bi bla hudic kr se mi ne zdi prou(pac sm verna... in ni sam to, ampak res neki cutm kukr da ni prou da sm hudic..., ce veste, kaj hocm povedat) zj sploh ne morm nc vec narest sploh ji pa ne morm razlozit...
ne vem mogla sm nekam napisat, ce mi boste plis pomagal! bom pa hvalezna usakega odgovora:blush:
p.s. prjauljena sm, sam se nocm izdt
se enkrat hvala kr si pogledu/pogledala in hvala ce odgovoris
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
The best, kako ti uspe:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_e
Jst rečem B:stuck_out_tongue_winking_eye::stuck_out_tongue_winking_eye::stuck_out_tongue_c






Pisalnica