2.del kot v filmu
nekaj časa je minilo. Nisem več tako mislila na vse. Še vedno se v sanjah nisem mogla pogovarjati vendar sem ga že povsem spoznala. Ta čas sem pozabila na to, da bi lahko dejansko obstajal. Nekako je bil zame samo izmišljen in to je to. Nisem pričakovala da bom kdaj izvedela njegovo ime, hobije, skrivnosti… In nisem bila zelo radovedna kot ponavadi. Pač imela sem ga rada vendar sem vedela, da ni pravi da ne obstaja da ga ni, ker sem neumna sem končno to zaupala Emi. Nisem razmišljala, da je zelo mila in prijazna, da vse naredi kot ji ukažejo. Naredila sem napako. Že spet. A je bilo že prepozno. Izvedela je moja sovražnica Erika. In se kot vedno spravila name zelo grdo in žaljivo. Na srečo se ji upam upreti. Takoj je začela da se mi blede, da sem zabita, nimam prijateljev pa si jih kar izmišljam… Zdelo se mi je kot da govori že pol ure. Ko je končala sem še jaz zabrusila žaljivko in se usedla na svoje mesto. Tako kot vedno jaz izgubim igro. Vendar to še ni vse. Naslednji dan pa se je zgodilo nekaj čudnega. Celo noč sem čakala a princa v sanjah ni, ni in ni bilo. Nisem vedela kaj se dogaja. Vedno sem sanjala o njem vsako noč. A ga ni bilo. Vsa žalostna sem šla v šolo. Ko sem stopila v razred me je doletel šok. Bil je on. Zvezki so mi padli iz rok . Obstala sem odprtih ust. Vsi so me čudno pogledali. Odšla sem do Eme in jo vprašala kdo je to. Zaznala sem da ne ve o čem govorim. Tisti v prvi vrsti sem rekla. Gledala me je kot, da sem padla z neba. Pomela sem si oči. Prepričana sem bila da ga vidim in da se premika, da je res tam. Šli sva tja pozdravil me je. Odzravila sem nazaj. Nenadoma so vsi utihnili in me začudeno gledali. Vprašal me je če se ga spomnim. Na glas sem rekla seveda saj te dobro poznam že kakšen mesec. Erika me je takoj zabodla a z zrakom govoriš ali kaj. Nisem vedela kaj se dogaja. Ure so se vlekle in tudi učiteljica ga ni videla. Vse živo se mi je pletlo po glavi. Nisem si znala razložiti kaj se dogaja. Če ne bi bil resničen se ga med drenjanjem na hodniku ne bi mogla dotakniti oziroma se malce butniti v njegovo ramo. Kako je to možno? Sem v redu? Sanjam? Kaj? Kaj? Kaj? Bil je film. Zmeden film oz. jaz sem tista ki je bila zmedena in ni vedela kakšna je zgodba in scenarij. Bi morala k zdravniku? Ne. Zdela bi se mu neumna koza , ki ne ve da je 1 pred 2. Saj bi me še k psihiatru poslal. Ne. Temu bom prišla do dna. Ugotovila bom kaj se dogaja. Kdo je on in kaj počne v mojih sanjah in resničnosti. Najprej ga bom še malo opazovala in ugotovila če se mi slučajno samo blede.
nekaj časa je minilo. Nisem več tako mislila na vse. Še vedno se v sanjah nisem mogla pogovarjati vendar sem ga že povsem spoznala. Ta čas sem pozabila na to, da bi lahko dejansko obstajal. Nekako je bil zame samo izmišljen in to je to. Nisem pričakovala da bom kdaj izvedela njegovo ime, hobije, skrivnosti… In nisem bila zelo radovedna kot ponavadi. Pač imela sem ga rada vendar sem vedela, da ni pravi da ne obstaja da ga ni, ker sem neumna sem končno to zaupala Emi. Nisem razmišljala, da je zelo mila in prijazna, da vse naredi kot ji ukažejo. Naredila sem napako. Že spet. A je bilo že prepozno. Izvedela je moja sovražnica Erika. In se kot vedno spravila name zelo grdo in žaljivo. Na srečo se ji upam upreti. Takoj je začela da se mi blede, da sem zabita, nimam prijateljev pa si jih kar izmišljam… Zdelo se mi je kot da govori že pol ure. Ko je končala sem še jaz zabrusila žaljivko in se usedla na svoje mesto. Tako kot vedno jaz izgubim igro. Vendar to še ni vse. Naslednji dan pa se je zgodilo nekaj čudnega. Celo noč sem čakala a princa v sanjah ni, ni in ni bilo. Nisem vedela kaj se dogaja. Vedno sem sanjala o njem vsako noč. A ga ni bilo. Vsa žalostna sem šla v šolo. Ko sem stopila v razred me je doletel šok. Bil je on. Zvezki so mi padli iz rok . Obstala sem odprtih ust. Vsi so me čudno pogledali. Odšla sem do Eme in jo vprašala kdo je to. Zaznala sem da ne ve o čem govorim. Tisti v prvi vrsti sem rekla. Gledala me je kot, da sem padla z neba. Pomela sem si oči. Prepričana sem bila da ga vidim in da se premika, da je res tam. Šli sva tja pozdravil me je. Odzravila sem nazaj. Nenadoma so vsi utihnili in me začudeno gledali. Vprašal me je če se ga spomnim. Na glas sem rekla seveda saj te dobro poznam že kakšen mesec. Erika me je takoj zabodla a z zrakom govoriš ali kaj. Nisem vedela kaj se dogaja. Ure so se vlekle in tudi učiteljica ga ni videla. Vse živo se mi je pletlo po glavi. Nisem si znala razložiti kaj se dogaja. Če ne bi bil resničen se ga med drenjanjem na hodniku ne bi mogla dotakniti oziroma se malce butniti v njegovo ramo. Kako je to možno? Sem v redu? Sanjam? Kaj? Kaj? Kaj? Bil je film. Zmeden film oz. jaz sem tista ki je bila zmedena in ni vedela kakšna je zgodba in scenarij. Bi morala k zdravniku? Ne. Zdela bi se mu neumna koza , ki ne ve da je 1 pred 2. Saj bi me še k psihiatru poslal. Ne. Temu bom prišla do dna. Ugotovila bom kaj se dogaja. Kdo je on in kaj počne v mojih sanjah in resničnosti. Najprej ga bom še malo opazovala in ugotovila če se mi slučajno samo blede.
Moj odgovor:
Pisalnica
Ljubiteljica fantazije
Življenje Lie Black, 2. del: Moje poletje in odhod na Bradavičarko
Ogledov: 9 Odgovorov: 00
#amari
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Potrebujem vašo pomoč!
Hejla!
Jst nevem kaj nej nardim, nujno potrebujem vašo pomoč! Men je tok hudo pri srcu...:sob::sob::sob::sob::sob: Pač mi v šoli,a ne, mamo res ful krizo, ker nimamo učitlov in je grozno, ker jih nimamo za celo naravoslovje in še več... In zdej straša razmišljata, da bi me prastavila v drugo šolo! Res je, da bi blo tam kar se tiče pouka verjetno boljse, ampak jst mam tu prijatelje in poznam učitlce in se ful ujamem z njimi. Zlo me je strah! Res si ne želim it drugam. Tu sem odlična, ker se sama učim doma že nekaj snovi v naprej, ampak to vseen ni uredu, ker nevem kaj je potrebno znat... nisem pripravljena zapustit šole, ki sem jo obiskovala celo življenje!
Prosim povejte kaj naj nardim, jst sem čist obupana!
Jst nevem kaj nej nardim, nujno potrebujem vašo pomoč! Men je tok hudo pri srcu...:sob::sob::sob::sob::sob: Pač mi v šoli,a ne, mamo res ful krizo, ker nimamo učitlov in je grozno, ker jih nimamo za celo naravoslovje in še več... In zdej straša razmišljata, da bi me prastavila v drugo šolo! Res je, da bi blo tam kar se tiče pouka verjetno boljse, ampak jst mam tu prijatelje in poznam učitlce in se ful ujamem z njimi. Zlo me je strah! Res si ne želim it drugam. Tu sem odlična, ker se sama učim doma že nekaj snovi v naprej, ampak to vseen ni uredu, ker nevem kaj je potrebno znat... nisem pripravljena zapustit šole, ki sem jo obiskovala celo življenje!
Prosim povejte kaj naj nardim, jst sem čist obupana!
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Za različne pasme psov različni odgovori. ...