3. del Še več čudnih prizorov
Sanje so bile prazne. Ni ga bilo več tam. Kot da je preskočil iz sanj v resničnost. No ni bil ravno resničen saj sem ga videla, slišala in čutila samo jaz. Seveda ker imam tako srečo, da se samo meni v celotni šoli blede. Dlje kot sem ga opazovala manj sem vedela. Nič nisem odkrila. Nek dan sem med poukom razmišljala če ga povabim na sok in ga vprašam kaj se dogaja. Kot da bi mi bral misli je po pouku pristopil k meni. Bila sem živčna. Nisem vedela ali naj sploh kaj rečem. Najprej sva samo stala v tišini. Končno je spregovoril. Vprašal me je če imam naslednji dan čas. Samo kimala sem. Sploh ne vem kaj vse mi je še rekel. Nekaj da me vabi k njemu po šoli in da mi bo odgovoril na vsa vprašanja. To sem ugotovila po posnetku zvoka, ki sem ga posnela. Kar strašno je bilo saj se je na posnetku slišal samo moj glas oz. moji odgovori in nič drugega. Bilo je vedno bolj čudno in vedno bolj strašljivo. Celo noč nisem spala. Mami sem rekla, da grem po šoli k Emi. Oblekla sem se v svoja najlepša oblačila in se uredila bolj, kot po navadi. Niti sanjalo se mi ni kaj se bo zgodilo. Vedela sem, da moram biti previdna. Sploh ne vem o čem smo se pogovarjali v šoli. Cel dan sem razmišljala na kaj moram biti pazljiva.