*b*Sobota 14
Mia*b*
Policist je odložil. Ne morem verjeti. Starši so mi policaje vedno predstavljali kot zaupanja vredne, odgovorne in prijazne. Ugotavljam, da starši niso imeli vedno prav… Le kje so? Ne prenesem občutka, da jih morda ne bom več videla. Počutim se…izgubljeno.
Ponavadi grem spat ob devetih. Starši pravijo, da je tako zame najbolje in jaz jih poslušam. Danes pa gre za izreden primer in zato ne morem spati. Še vedno sem vsa objokana, zaradi maskare pa najverjetneje izgledam kot pošast. Ne morem si niti predstavljati, da bi nekdo ugrabil starše. Kaj pa, kaj pa če sta me zapustila? Ne gotovo me nista zapustila. Vedno sta pravila, da me imata rada, da sem njuna mala punčka, da me ne bi zamenjala za nič na svetu. Take misli mi s svetlobno hitrostjo švigajo skozi možgane.
Ravno ko okoli dveh ponoči zaspim za nekaj minut prejmem telefonski klic. Neznana številka. Čudno. Starši so rekli naj se ne javljam neznanim številkam, ampak kaj če sta to onadva? Huh vdihnem in izdihnem. Javim se.
»Prosim« nezaupljivo rečem v slušalko
Ni odgovora. Spet poskusim »Halo, a je kdo tam?«
Še vedno nič. Nenadoma pa se iz telefonske slušalke zasliši »khkhkh hrsk hrsk škrt škrt aaaaa!«
grozno! Telefon mi skoraj pade po tleh. Sliši se kot mučenje! Kriki, škripanje in hrstanje glasno odmevajo po mojem telefonu. Prekinem. Vsa zadihana spolzim ob steni. Strašljivo. Prešine me misel, kaj če so to kriki mojih staršev. Pomislim da bi ju poklicala a se kaj kmalu spomnim, da imata telefone doma. V službi uporabljata le računalnik in službeni stacionarni telefon, od tega pa nimam številke. Morda bi lahko na spletu poiskala številko.
Aha. Bingo. Po eni uri iskanja sem našla - podjetje Ongal. Telefon zvoni v prazno. Končno se nekdo javi. »Prosim, kako vam lahko pomagam?« se oglasi topel glas, ki verjetno pripada tajnici.
»Ali smem vprašati ali sta Claire in Domen Chewy še v službi?«
»Kdo? Pri nas ne dela nihče s tem imenom in priimkom, ali morda kličete v napačno podjetje.«
Prekinem. Kaj? Gotovo delata tu…
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Uuu, postaja napeto...upam da vam je všeč moja zgodba, zdaj se jo bom potrudila narediti čim bolj zanjmjvo.
Lp Loons
Mia*b*
Policist je odložil. Ne morem verjeti. Starši so mi policaje vedno predstavljali kot zaupanja vredne, odgovorne in prijazne. Ugotavljam, da starši niso imeli vedno prav… Le kje so? Ne prenesem občutka, da jih morda ne bom več videla. Počutim se…izgubljeno.
Ponavadi grem spat ob devetih. Starši pravijo, da je tako zame najbolje in jaz jih poslušam. Danes pa gre za izreden primer in zato ne morem spati. Še vedno sem vsa objokana, zaradi maskare pa najverjetneje izgledam kot pošast. Ne morem si niti predstavljati, da bi nekdo ugrabil starše. Kaj pa, kaj pa če sta me zapustila? Ne gotovo me nista zapustila. Vedno sta pravila, da me imata rada, da sem njuna mala punčka, da me ne bi zamenjala za nič na svetu. Take misli mi s svetlobno hitrostjo švigajo skozi možgane.
Ravno ko okoli dveh ponoči zaspim za nekaj minut prejmem telefonski klic. Neznana številka. Čudno. Starši so rekli naj se ne javljam neznanim številkam, ampak kaj če sta to onadva? Huh vdihnem in izdihnem. Javim se.
»Prosim« nezaupljivo rečem v slušalko
Ni odgovora. Spet poskusim »Halo, a je kdo tam?«
Še vedno nič. Nenadoma pa se iz telefonske slušalke zasliši »khkhkh hrsk hrsk škrt škrt aaaaa!«
grozno! Telefon mi skoraj pade po tleh. Sliši se kot mučenje! Kriki, škripanje in hrstanje glasno odmevajo po mojem telefonu. Prekinem. Vsa zadihana spolzim ob steni. Strašljivo. Prešine me misel, kaj če so to kriki mojih staršev. Pomislim da bi ju poklicala a se kaj kmalu spomnim, da imata telefone doma. V službi uporabljata le računalnik in službeni stacionarni telefon, od tega pa nimam številke. Morda bi lahko na spletu poiskala številko.
Aha. Bingo. Po eni uri iskanja sem našla - podjetje Ongal. Telefon zvoni v prazno. Končno se nekdo javi. »Prosim, kako vam lahko pomagam?« se oglasi topel glas, ki verjetno pripada tajnici.
»Ali smem vprašati ali sta Claire in Domen Chewy še v službi?«
»Kdo? Pri nas ne dela nihče s tem imenom in priimkom, ali morda kličete v napačno podjetje.«
Prekinem. Kaj? Gotovo delata tu…
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Uuu, postaja napeto...upam da vam je všeč moja zgodba, zdaj se jo bom potrudila narediti čim bolj zanjmjvo.
Lp Loons
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
nice,............
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
WOW!!!! Res mi je ful všeč!!!:heartpulse::heartpulse::heartpulse:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
woow, zelo napeto. Bravo, komaj čakam da bo nov del!!!!!!
0
Moj odgovor:
Gustofla
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
NUJNO POMAGAJTE (theriani bojo bolj razumel)
NO JS SE POČUTIM FUL GROZNO. Sem za foro na enem travniku delala quadrobics (moji quadsi so bolj bogi) in gor sem imela masko lisics in rep. to sem večkrat delala na travniku in zdaj se mi zdi da je travnik pod video nadzorom mojih sosedov. LIKE HELP JS SPLOH THERIAN NISEM ZATO JE TO TOK HUJŠE! ČE SO TO VIDLI SE BOM UBILA OD SRAMOTE ;( sam zabavat sm se hotla. pa sosed me je čudno gledal ko je šel mimo mene. pač prijazno se je nasmehnil sam mal tako je zgledalo. in zdaj me je strah da so to posneli na kamero in videli, pa da ne še komu pokažejo. ali pa so šli mimo ko sem quadse delala pa jih nisem vidla. PROSIM POMAGAJTE. Kaj naj jim rečem če je res. počutim se grozno.