MACK:
Celotno dvigalo je bilo stekleno in s tem tudi prozorno. Tipke za nadstropja so bile obsijane s svetlobo Empire Statea. Kolikor sem vedel, naj bi se dvigalo povzpelo nad zgradbo, in se ustavilo zelo visoko.
»Torej...Gremo?« Halzej je pritisnila na bolj bleščečo in z draguljčki okrašeno tipko, na kateri je bila svetleča številka enajst plus. Bila je večja od drugih in s tem sem tudi domneval, da je prekrita z meglico. Smrtniki zagotovo niso smeli imeti pojma kako priti na pravcati Olimp.
Dvigalo se je nekoliko zatreslo in se začelo premikati.
Halzej se je mirno naslonila na steno/steklo dvigala in zamišljeno pogledovala proti tlom, medtem ko so nadstropja švigala mimo nas.
»Hmm...Bi se lahko spremenila v mlajšo? Res mi je nerodno biti z dvema-«
»To vendar ni mogoče! Razen če si...«
»Bog,« me je dokončala Anny in se namrščeno ozrla k najini odrasli spremljevalki. Sestrin obraz je postajal zelenkaste barve in trebuh si je objemala z rokami, Halzej pa opazovala z tistim namrščenim izrazom, ki se mi je zdel kakor da nemo prosi: Tudi če si boginja-Ne daj mi še enega razloga za bruhanje.
Halzej je prhnila, nato pa se mrko zasmehljala.
Zažarela je in njena avra je zasijala. Kakor nenadno se je meglica okoli Halzej pojavila, je tudi izginila.
Na mestu, kjer je stala odrasla Halzej, je zdaj stala...Pomlajšana Halzej?
Po nosu je imela posutih nekaj sončnih pegic, njene oči pa so se bliskale bolj igrivo. Obuta je bila v alstarke, oblečena pa v sivorjavo jopico, ki se je skladala z njenimi črnimi lasmi, ki so bili vidno bolj valoviti in speti v figo.
»Uau,« je dahnila Anny in izgledalo je, da jo je Halzejina preobrazba povsem odrešila slabosti in strahu pred višino.
HALZEJ:
Nejevoljno sem si gumico, ki mi je spenjala lase v figo povlekla dol. Lasje so se mi razsuli po rami in se udobno namestili na mojem hrbtu.
Gumico sem pospravila v žep, hkrati pa se preklinjala. NIKOLI mi ni uspelo preobrazbe opraviti brez, da bi bili moji lasje speti v profesionalno oblikovano figo.
Tista dva Jacksonova smrkavca-oziroma zdaj moja vrstnika-sta strmela vame, kot bi bila vesoljec. »Torej...Ti si...Boginja?« je skorajda strahospoštovalno vame gledala Anny, Mack pa se je naslanjal na steno, popolnoma osupel.
»Ne!« sem revsknila in odmahnila z roko: »Ne ravno boginja, ampak-«
Dvigalo se je zatreslo, Annyjina koža pa je spet pridobila zelenkast pridih.
»Pridita, zunaj bo-« zmajala sem z glavo. Skoraj bi že relkla: bolje. Pa saj to skoraj ni mogoče. Pozejdon ali Neptun Macka ni brez razloga poslal na nalogo vredno življenja. To sem vedela. »Pripravita se na najhujše, a upajta na najboljše,« sem zamrmrala Jacksonovima, predvsem Anny in izvlekla svoj meč.
»Gremo,« izstopila sem iz dvigala.
MACK:
Tale Halzejina preobrazba me je pretresla. Ko sem slišal ton Halzejinih besed, na način kako je izrekla-najhujše...Kar slabo mi je postalo.
Izvlekel sem očetov Plimni tok in sledil spremljevalki skozi vrata. Z dvignjenim mečem sem se počutil varno, še bolj kot ponavadi. Spomnil sem se besed, ki mi jih je rekel oče, ko mi je predal svoj meč.
Vedno boš varen s tem mečem. Zaupaj mu. Zaupaj meni.


Evoooooooo!!!
Dans MOGOČE pride še en del (vem, uau), tko da be readyyy!
Vsazga lajka in komentarja bom veselaa!!!
LYSMMM :kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
P1