Pisalnica
*roza*Andyev bend*roza*
Hodila je po pločniku. Zraven nje je bil Andy in držal njeno roko. Odpravljala sta se v šolo. V šoli sta se veliko pogovarjala. Nato pa je prišel trenutek! Andy se je približal njenim ustnicam. Bil je že čisto blizu nato pa...
"Ding ,dring, dring!" je zvonila Eylina ura
"Ahhhhhh!" je zagodrnjala saj jo je šola ubijala in zato ker je sanjala sanjske sanje.
"Pa tako dobre sanje!" je godrnjala
"Zakaj je vedno isti konec? Zakaj?"
Po svoji jezi je ustala in odšla v šolo. Na poti je videla Bay z Denisom. Zavila je z očesi in se delala kot da ju ne vidi. Bay je delala isto. Na poti je srečala Keia. Pogovarjala sta se in pogovarjala. Nato je mimo prišel Andy in se pridružil pogovoru. Eyla je čisto zardela ko je prišel.
"Ojla!" je rekel Andy
"Oj!" je pozdravil Kei
"Oa... mislim... am... Oj!" je živčno rekla
"A veste kaj?"
"Jaz iščem glasbenike za bend!" je navdušeno rekel Andy
"In razmišljal sem da bi povabil vaju!" je pripomnil
"Samo povejta kaj igrata,"
"em... js? ja... js igram... violino. Pa tud pet znam." je živčno rekla Eyla
"Js igram klavir!" je navdušeno rekel Kei
"Super! Pojdita na preizkušnjo!" jima je rekel Andy in jima dal vztopnico
Nato je Andy šel. Eyla se je počutila zelo dobro ampak ko je videla da je šel do vseh je pogledala v tla.
"Je vse v redu?" je vprašal Kei
"Ja, ja, ja...! Vse je kul. Zakaj?" je odgovorila
"Zgledaš mi nekam žalostna. Zakaj?" je rekel
Eyla je samo vzdignila ramena da ne ve. Kei je nato pogledal v tla. Tako sta hodila še preostanek poti.
V šoli je bilo isto kot vedno. Bedno! Bay in Denis sta se stalno družila, Eyla je gledala Andyja, Andy je bil zatopljen v pogovor s fanti o bendu, in Kei se je pogovarjal z Eylo...
"Drinnnnnnnnnn!" je zazvonil zvonec za konec pouka.
Vsi so vsi šli domov. No, izjema Bay in Denis ki sta se poljubljala pod drevesom. Eyla je pogledala na vztopnico ki jo je dobila od Andyja. Pisalo je da se začne ob 16.00 zdaj pa je bilo 15.14. Šla je domov in prebrskala svojo omaro da bi našla kaj lepih oblačil za posebne priložnosti. Našla ni nič posebnega razen lepe srebrne obleke okrašeno z bleščicami, srebrnimi gumbi, verigo... Oblekla se je in zgledala je prav kul. Dala si je še nekaj maceupa in si skodrala lase. Pogledala se je v ogledalo in bila je čisto drugačna.
"Evo! Zdaj ko sem zrihtana me bojo sigurno izbrali!" je sama pri sebi rekla
Odpravila se je tja in videla je da se je že začelo. In videla je da je prišlo veliko oseb.
"Ok! Prvo vsi ki NE igrate sodobne glasbe na levo!" je rekel Andy
Kakšnih 10 oseb je šlo na drugo stran in tudi Eyla bi skoraj šla. A spomnila se je da hočejo sodobni bend zato ne šla.
"Vsi ki ste na levi...uživajte še naprej in pojdite domov!" je dodal
"Ok! Tisti ki poje naj gre na desno." je pripomnil
Eyla je tako šla na desno.
"Aaaaaa problem! Oprostite mi ampak po nesreči sem povabil tudi punce. Šele zdaj sem se spomnil da iščemo samo fante! Res oprostite! Na svidenje! Pa ne mi zamerit!" je žalostno rekel
Eyla ni mogla verjeti. Toliko časa se je urejala on pa jo je pustil na cedilu! Naj ga bo sram! tako so se vse punce umakile in odšle. Ni vedela kaj naj naredi saj je bila zelo lepo napravljena in hotela je to tudi izkoristiti. Ampak na žalost se je sprijaznila z usodo in odšla.
Minilo je že kar nekaj ur in razultati so prišli. Eylo seveda to ni zanimalo a ko je videla ime od Kaia se je zazrla. Vzela je telefon in ga poklicala:
"Ojla!" je začela
"Vidim da si prišel v bend! Super zate! Vesela sem! Bravo!"
"Ojla. Ooo hvala! To mi res veliko pomeni!" je rekel Kai
"Kaj ti veliko pomeni?" je vprašala
...
Hodila je po pločniku. Zraven nje je bil Andy in držal njeno roko. Odpravljala sta se v šolo. V šoli sta se veliko pogovarjala. Nato pa je prišel trenutek! Andy se je približal njenim ustnicam. Bil je že čisto blizu nato pa...
"Ding ,dring, dring!" je zvonila Eylina ura
"Ahhhhhh!" je zagodrnjala saj jo je šola ubijala in zato ker je sanjala sanjske sanje.
"Pa tako dobre sanje!" je godrnjala
"Zakaj je vedno isti konec? Zakaj?"
Po svoji jezi je ustala in odšla v šolo. Na poti je videla Bay z Denisom. Zavila je z očesi in se delala kot da ju ne vidi. Bay je delala isto. Na poti je srečala Keia. Pogovarjala sta se in pogovarjala. Nato je mimo prišel Andy in se pridružil pogovoru. Eyla je čisto zardela ko je prišel.
"Ojla!" je rekel Andy
"Oj!" je pozdravil Kei
"Oa... mislim... am... Oj!" je živčno rekla
"A veste kaj?"
"Jaz iščem glasbenike za bend!" je navdušeno rekel Andy
"In razmišljal sem da bi povabil vaju!" je pripomnil
"Samo povejta kaj igrata,"
"em... js? ja... js igram... violino. Pa tud pet znam." je živčno rekla Eyla
"Js igram klavir!" je navdušeno rekel Kei
"Super! Pojdita na preizkušnjo!" jima je rekel Andy in jima dal vztopnico
Nato je Andy šel. Eyla se je počutila zelo dobro ampak ko je videla da je šel do vseh je pogledala v tla.
"Je vse v redu?" je vprašal Kei
"Ja, ja, ja...! Vse je kul. Zakaj?" je odgovorila
"Zgledaš mi nekam žalostna. Zakaj?" je rekel
Eyla je samo vzdignila ramena da ne ve. Kei je nato pogledal v tla. Tako sta hodila še preostanek poti.
V šoli je bilo isto kot vedno. Bedno! Bay in Denis sta se stalno družila, Eyla je gledala Andyja, Andy je bil zatopljen v pogovor s fanti o bendu, in Kei se je pogovarjal z Eylo...
"Drinnnnnnnnnn!" je zazvonil zvonec za konec pouka.
Vsi so vsi šli domov. No, izjema Bay in Denis ki sta se poljubljala pod drevesom. Eyla je pogledala na vztopnico ki jo je dobila od Andyja. Pisalo je da se začne ob 16.00 zdaj pa je bilo 15.14. Šla je domov in prebrskala svojo omaro da bi našla kaj lepih oblačil za posebne priložnosti. Našla ni nič posebnega razen lepe srebrne obleke okrašeno z bleščicami, srebrnimi gumbi, verigo... Oblekla se je in zgledala je prav kul. Dala si je še nekaj maceupa in si skodrala lase. Pogledala se je v ogledalo in bila je čisto drugačna.
"Evo! Zdaj ko sem zrihtana me bojo sigurno izbrali!" je sama pri sebi rekla
Odpravila se je tja in videla je da se je že začelo. In videla je da je prišlo veliko oseb.
"Ok! Prvo vsi ki NE igrate sodobne glasbe na levo!" je rekel Andy
Kakšnih 10 oseb je šlo na drugo stran in tudi Eyla bi skoraj šla. A spomnila se je da hočejo sodobni bend zato ne šla.
"Vsi ki ste na levi...uživajte še naprej in pojdite domov!" je dodal
"Ok! Tisti ki poje naj gre na desno." je pripomnil
Eyla je tako šla na desno.
"Aaaaaa problem! Oprostite mi ampak po nesreči sem povabil tudi punce. Šele zdaj sem se spomnil da iščemo samo fante! Res oprostite! Na svidenje! Pa ne mi zamerit!" je žalostno rekel
Eyla ni mogla verjeti. Toliko časa se je urejala on pa jo je pustil na cedilu! Naj ga bo sram! tako so se vse punce umakile in odšle. Ni vedela kaj naj naredi saj je bila zelo lepo napravljena in hotela je to tudi izkoristiti. Ampak na žalost se je sprijaznila z usodo in odšla.
Minilo je že kar nekaj ur in razultati so prišli. Eylo seveda to ni zanimalo a ko je videla ime od Kaia se je zazrla. Vzela je telefon in ga poklicala:
"Ojla!" je začela
"Vidim da si prišel v bend! Super zate! Vesela sem! Bravo!"
"Ojla. Ooo hvala! To mi res veliko pomeni!" je rekel Kai
"Kaj ti veliko pomeni?" je vprašala
...
Moj odgovor:
Anonimna punca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
NEobladovanje jeze
Hejjj. Sem ena prijavljena PILovka, ampak res nočm, da se razve kdo sem.
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Ful sobr bloggg.
Se pa strinjam da ne smes ...
