Pisalnica
Po 100 letih nov del!
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Ustavila sem se na Polju. Nič se ni zgodilo. Nobenih plamenov, nobenega glasu. Bila sem jezna. Kaj se je zgodilo? Ethan mi je zaklical od roba polja. "Ej, Kyra! Pridi nazaj! Misli ti bere! Prosim!" Zvenel je obupano. Počasi sem stopala na gozdno mejo. "Kaj se je zgodilo?" Ponovim stavek iz mojih misli. "Saj so nas svarili. Tu so se rodbine znanih in premožnih družin vedno naseljevale. Nihče ni preživel." Nekaj trenutkov sem bila tiho. Morala sem premisliti o povedanem. Ampak... to pomeni, da tudi mi ne bomo preživeli?" Vprašam z velikim cmokom v grlu. Ethan je samo zmajal z glavo. Nato pa mi je rekel "Ampak oni niso imeli znanja, ki ga imamo mi. Oni si niso znali zgradit koče iz lesa. Oni niso bili taki številni. Pridi!" Sledila sem mu v gozd. "Tukaj sedaj gradimo majhne hiške iz preprosto skupaj spetih kosov lesa. Svojo sem že naredil. Lahko ti pomagam. V pol ure je bila hišica postavljena. V njej ni bilo veliko prostora, torej za spalko, majhne osebne stvari in nič drugega. Prav bedno je bilo tudi to, da v hiškah nisi mogel hoditi vzravnano. Moral si počepniti. Na eni strani je bilo odprto, zato je hiško vedno prav neprijetno prezračevalo. Les je ves čas šklepetal. Ne, ni bilo ne prijetno, ne udobno. Pa vseeno bolje kot to, da spimo zunaj, brez vsega.
Zjutraj sem se zbudila. Je bilo sploh jutro? Nisem bila prepričana. V tem gozdu je bila vedno tema. Stopila sem ven. Ne, ni bilo še jutro. Bilo je sredi noči. Vse je bilo tiho. Le nekaj velikega je hodilo po gozdni poti, nkaj deset metrov stran. Odtihotapila sem se tja. Osupnila sem ob pogledu na žival, ki je stala pred mano. Črno telo se ji je bleščalo. Orjaška krila so se ji dvigala v zrak. Jaz sem ji segala samo malo višje od kolena. Žival je zarjovela. Njeni čekani so bili orjaški. Bil je samorog. Všoli smo se učili, da samorogi niso pravljična bitja, ampak pošasti iz more. In takrat me je zagledal.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Ustavila sem se na Polju. Nič se ni zgodilo. Nobenih plamenov, nobenega glasu. Bila sem jezna. Kaj se je zgodilo? Ethan mi je zaklical od roba polja. "Ej, Kyra! Pridi nazaj! Misli ti bere! Prosim!" Zvenel je obupano. Počasi sem stopala na gozdno mejo. "Kaj se je zgodilo?" Ponovim stavek iz mojih misli. "Saj so nas svarili. Tu so se rodbine znanih in premožnih družin vedno naseljevale. Nihče ni preživel." Nekaj trenutkov sem bila tiho. Morala sem premisliti o povedanem. Ampak... to pomeni, da tudi mi ne bomo preživeli?" Vprašam z velikim cmokom v grlu. Ethan je samo zmajal z glavo. Nato pa mi je rekel "Ampak oni niso imeli znanja, ki ga imamo mi. Oni si niso znali zgradit koče iz lesa. Oni niso bili taki številni. Pridi!" Sledila sem mu v gozd. "Tukaj sedaj gradimo majhne hiške iz preprosto skupaj spetih kosov lesa. Svojo sem že naredil. Lahko ti pomagam. V pol ure je bila hišica postavljena. V njej ni bilo veliko prostora, torej za spalko, majhne osebne stvari in nič drugega. Prav bedno je bilo tudi to, da v hiškah nisi mogel hoditi vzravnano. Moral si počepniti. Na eni strani je bilo odprto, zato je hiško vedno prav neprijetno prezračevalo. Les je ves čas šklepetal. Ne, ni bilo ne prijetno, ne udobno. Pa vseeno bolje kot to, da spimo zunaj, brez vsega.
Zjutraj sem se zbudila. Je bilo sploh jutro? Nisem bila prepričana. V tem gozdu je bila vedno tema. Stopila sem ven. Ne, ni bilo še jutro. Bilo je sredi noči. Vse je bilo tiho. Le nekaj velikega je hodilo po gozdni poti, nkaj deset metrov stran. Odtihotapila sem se tja. Osupnila sem ob pogledu na žival, ki je stala pred mano. Črno telo se ji je bleščalo. Orjaška krila so se ji dvigala v zrak. Jaz sem ji segala samo malo višje od kolena. Žival je zarjovela. Njeni čekani so bili orjaški. Bil je samorog. Všoli smo se učili, da samorogi niso pravljična bitja, ampak pošasti iz more. In takrat me je zagledal.
Moj odgovor:
Amerika945
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
On me opazi… ali pa sploh ne? Rabim pomoč 😭
Hej, rabim en nasvet… :yellow_heart:
V šoli mi je en fant všeč in res bi rada bila malo bolj povezana z njim… samo ne vem, kako naj to naredim, da ne bo preveč očitno. :sweat_smile:
Pa malo me je strah, ker se on druži s tistimi “in” puncami, ki takoj pogruntajo, kdo je komu všeč… in včasih znajo bit malo zlobne :grimacing: zato res nočem, da bi karkoli narobe razumele.
Zdaj se bliža valeta in plešem z njim🫶 in sem totalno živčna. Ful bi rada, da me vidi v lepi, samozavestni luči… ampak ne vem čist, kako naj v šoli izpadem bolj “lepa” ali pa urejena, da me sploh opazi.
Nočem pa pretiravat ali bit fake — samo rada bi bila boljša verzija sebe.
A imate mogoče kak nasvet, kako bit malo bolj samozavestna in sproščena pred fantom, ki ti je všeč?
In kako bit v šoli mal lepše urejena (frizura, obleke, energija,…), ne da zgledam, kot da se preveč trudim?
Res hvala vsakmu, ki bo pomagu :yellow_heart:
V šoli mi je en fant všeč in res bi rada bila malo bolj povezana z njim… samo ne vem, kako naj to naredim, da ne bo preveč očitno. :sweat_smile:
Pa malo me je strah, ker se on druži s tistimi “in” puncami, ki takoj pogruntajo, kdo je komu všeč… in včasih znajo bit malo zlobne :grimacing: zato res nočem, da bi karkoli narobe razumele.
Zdaj se bliža valeta in plešem z njim🫶 in sem totalno živčna. Ful bi rada, da me vidi v lepi, samozavestni luči… ampak ne vem čist, kako naj v šoli izpadem bolj “lepa” ali pa urejena, da me sploh opazi.
Nočem pa pretiravat ali bit fake — samo rada bi bila boljša verzija sebe.
A imate mogoče kak nasvet, kako bit malo bolj samozavestna in sproščena pred fantom, ki ti je všeč?
In kako bit v šoli mal lepše urejena (frizura, obleke, energija,…), ne da zgledam, kot da se preveč trudim?
Res hvala vsakmu, ki bo pomagu :yellow_heart:
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(70)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(26)
Šport me na sploh ne zanima.
(38)
