Pisalnica
Po 100 letih nov del!
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Ustavila sem se na Polju. Nič se ni zgodilo. Nobenih plamenov, nobenega glasu. Bila sem jezna. Kaj se je zgodilo? Ethan mi je zaklical od roba polja. "Ej, Kyra! Pridi nazaj! Misli ti bere! Prosim!" Zvenel je obupano. Počasi sem stopala na gozdno mejo. "Kaj se je zgodilo?" Ponovim stavek iz mojih misli. "Saj so nas svarili. Tu so se rodbine znanih in premožnih družin vedno naseljevale. Nihče ni preživel." Nekaj trenutkov sem bila tiho. Morala sem premisliti o povedanem. Ampak... to pomeni, da tudi mi ne bomo preživeli?" Vprašam z velikim cmokom v grlu. Ethan je samo zmajal z glavo. Nato pa mi je rekel "Ampak oni niso imeli znanja, ki ga imamo mi. Oni si niso znali zgradit koče iz lesa. Oni niso bili taki številni. Pridi!" Sledila sem mu v gozd. "Tukaj sedaj gradimo majhne hiške iz preprosto skupaj spetih kosov lesa. Svojo sem že naredil. Lahko ti pomagam. V pol ure je bila hišica postavljena. V njej ni bilo veliko prostora, torej za spalko, majhne osebne stvari in nič drugega. Prav bedno je bilo tudi to, da v hiškah nisi mogel hoditi vzravnano. Moral si počepniti. Na eni strani je bilo odprto, zato je hiško vedno prav neprijetno prezračevalo. Les je ves čas šklepetal. Ne, ni bilo ne prijetno, ne udobno. Pa vseeno bolje kot to, da spimo zunaj, brez vsega.
Zjutraj sem se zbudila. Je bilo sploh jutro? Nisem bila prepričana. V tem gozdu je bila vedno tema. Stopila sem ven. Ne, ni bilo še jutro. Bilo je sredi noči. Vse je bilo tiho. Le nekaj velikega je hodilo po gozdni poti, nkaj deset metrov stran. Odtihotapila sem se tja. Osupnila sem ob pogledu na žival, ki je stala pred mano. Črno telo se ji je bleščalo. Orjaška krila so se ji dvigala v zrak. Jaz sem ji segala samo malo višje od kolena. Žival je zarjovela. Njeni čekani so bili orjaški. Bil je samorog. Všoli smo se učili, da samorogi niso pravljična bitja, ampak pošasti iz more. In takrat me je zagledal.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Ustavila sem se na Polju. Nič se ni zgodilo. Nobenih plamenov, nobenega glasu. Bila sem jezna. Kaj se je zgodilo? Ethan mi je zaklical od roba polja. "Ej, Kyra! Pridi nazaj! Misli ti bere! Prosim!" Zvenel je obupano. Počasi sem stopala na gozdno mejo. "Kaj se je zgodilo?" Ponovim stavek iz mojih misli. "Saj so nas svarili. Tu so se rodbine znanih in premožnih družin vedno naseljevale. Nihče ni preživel." Nekaj trenutkov sem bila tiho. Morala sem premisliti o povedanem. Ampak... to pomeni, da tudi mi ne bomo preživeli?" Vprašam z velikim cmokom v grlu. Ethan je samo zmajal z glavo. Nato pa mi je rekel "Ampak oni niso imeli znanja, ki ga imamo mi. Oni si niso znali zgradit koče iz lesa. Oni niso bili taki številni. Pridi!" Sledila sem mu v gozd. "Tukaj sedaj gradimo majhne hiške iz preprosto skupaj spetih kosov lesa. Svojo sem že naredil. Lahko ti pomagam. V pol ure je bila hišica postavljena. V njej ni bilo veliko prostora, torej za spalko, majhne osebne stvari in nič drugega. Prav bedno je bilo tudi to, da v hiškah nisi mogel hoditi vzravnano. Moral si počepniti. Na eni strani je bilo odprto, zato je hiško vedno prav neprijetno prezračevalo. Les je ves čas šklepetal. Ne, ni bilo ne prijetno, ne udobno. Pa vseeno bolje kot to, da spimo zunaj, brez vsega.
Zjutraj sem se zbudila. Je bilo sploh jutro? Nisem bila prepričana. V tem gozdu je bila vedno tema. Stopila sem ven. Ne, ni bilo še jutro. Bilo je sredi noči. Vse je bilo tiho. Le nekaj velikega je hodilo po gozdni poti, nkaj deset metrov stran. Odtihotapila sem se tja. Osupnila sem ob pogledu na žival, ki je stala pred mano. Črno telo se ji je bleščalo. Orjaška krila so se ji dvigala v zrak. Jaz sem ji segala samo malo višje od kolena. Žival je zarjovela. Njeni čekani so bili orjaški. Bil je samorog. Všoli smo se učili, da samorogi niso pravljična bitja, ampak pošasti iz more. In takrat me je zagledal.
7. Februar 2025
Moj odgovor:
😭Scared 12-years girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Nočne more in strah
Danes sem ponoči mela zelo strašne sanje. Lahko vam jih opišem. Pač z družino smo se igrali na vrtu in teraso smo meli odprto. Imeli smo tudi zavese in te so bile zavrnjene do polovice. Nato pa je iz zaves (za zavesami) pokukala taka dolga, kosmata, črna šapa. Dejansko bi lahko rekla, da je malo spominjala na človeško roko. Nato smo vsi rekli KAJ JE TO. Jaz sem pogledala in sm videla v zavesi neki tko čudno zavito, neki je se je ovilo z zaveso. Potem sem V SANJAH videla da so bile le sanje. Torej, to kar sem sanjala so bile sanje tudi v sanjah
V sanjah sem se nato zbudila in povedala mami kake sanje sem mela. Nato pa je mami rekla da se je V SANJAH to resnično zgodilo, pač da je res bila neka črna šapa.
No, potem sem se (v rl) takoj zbudila in sm bla cist ohromljena, mela sem prisluhe, videla sem neke sence, nisem mogla poklicat mame kr sm se bala da bi mi duh zaprl usta... Zdej sm že budna in ko je ati pršu gor sm mu vse povedala in se zjokala. Kaj naj naredim da ne bom več tako hroma Oz. Prestrašena? Hvala!
V sanjah sem se nato zbudila in povedala mami kake sanje sem mela. Nato pa je mami rekla da se je V SANJAH to resnično zgodilo, pač da je res bila neka črna šapa.
No, potem sem se (v rl) takoj zbudila in sm bla cist ohromljena, mela sem prisluhe, videla sem neke sence, nisem mogla poklicat mame kr sm se bala da bi mi duh zaprl usta... Zdej sm že budna in ko je ati pršu gor sm mu vse povedala in se zjokala. Kaj naj naredim da ne bom več tako hroma Oz. Prestrašena? Hvala!
Pred 16 urami
Obvestila
29.1.2025
DODATNE UGODNOSTI ZA NAROČNIKE
Naročniki revije Pil, pozor!
Na Pilovi spletni strani imate naročniki revije posebne ugodnosti. V klepetalnici lahko z drugimi naročniki klepetate v ločeni sobi klepetalnice, ustvarjate teste v Galaksiji testov ter na vseh forumih objavljate fotografije in risbe.
Vse, kar potrebujete za aktivacijo ugodnosti, je naročniška številka.
Naročniško številko dobiš na e-poštni naslov, ki si ga vpisal/a na naročilnico. Dostop do dodatnih vsebin za naročnike lahko aktiviraš tudi tako, da vpišeš ime in priimek plačnika naročnine (to je najverjetneje eden od staršev oz. skrbnikov). Če številke nikakor ne najdeš, piši na revije@mladinska-knjiga.si in ti bomo pomagali.
Kam vneseš naročniško številko? Klikni desno zgoraj na svoj vzdevek in izberi “Dostop za naročnike” ali pojdi direktno na povezavo https://www.pil.si/mojprofil/aktivacija.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Ti&jaz?
Všeč mi je, vedno vse z veseljem preberem.
130 (24%)
Je okej, ampak me ne zanimajo vse vsebine.
325 (60%)
Všeč so mi le nasveti bralcev.
35 (6%)
Ni mi všeč, me ne zanima.
53 (10%)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
OMGGG GILRIE
ti si me s tem ...
ti si me s tem ...Pred 55 minutami
