*b* Odette *b*

Sedela sem v veliki črni limuzini z zastrtimi okni skozi katere niti sama nisem mogla videti. Avto je zapeljal čez makedam in lahko sem čutila vsak kamenček, ki se je zdrobil na majhne koščke pod mano. Še nekaj minut in avto se bo ustavil pred ogromno stavbo iz obdobja baroka, kar se jasno vidi na vsakem okrašenem detajlu. Akademija, katero bom obiskovala je najprestižnejša zgradba v vsem mestu. Le redki se dokopljejo do mesta v njej. No... Govorim o revnejših ljudeh. Premožni ljudje kot smo jaz in moja družina samo plača nekaj denarja in vola takoj si že del tako mogočne ustanove kot je ta. Ne zdi se mi prav, da se to dogaja a vseeno raje sedim v dobro oblazinjeni limuzini in čakam, da me voznik pripelje točno pred vhod kot pa delam dvanajst ur na dan, da bi lahko plačala eno četrtino vsote denarja, ki je potreben za obiskovanje tako prestižne akademije. Joj, kako sem grozna! Seveda, se ne morem prosto sprehajati po ulicah zaradi slave v kateri se kopa družina in rodbina Leroy. Vse samo zaradi priimka. Odette Leroy. Takoj, ko ljudje slišijo moj priimek se že lepijo name, kot bi bila iz medu. Zakaj je priimek Leroy v našem svetu tako pomemben? Pha... Moj pradedek naj bi bil najboljši bojevnik v zgodovini, ki naj bi premagal in ubil groznega zlobneža. Ker je mrtev nas v šolah ne učijo njegovega imena. Želijo, da postane pozabljen in le boleča zgodovina, ki bo za vedno ostala zapečatena nekje globoko v nas. Odločila sem se, da bom odkrila vse v vezi z mojo rodbino in zakaj smo tako pomembni. Vse do natankosti. Čeprav se rada zabavam in sem živahno dekle sem zdaj popolnoma resna in, ko sem taka potem veš da mislim brez heca. Nekateri pravijo, da je naša kri iz samorogovih solz, kar je že, kar žalostno, da nas ljudje tako gledajo. Tudi jaz imam rdečo kri. Kot ostali. Le, da se ob stiku z mojo kožo spremeni v zlato. Ne sprašujte me zakaj. Torej... Moram odkriti kaj za vraga se dogaja z mano. In to bom ugotovila. Zdaj ali nikoli.

Limuzina se je končno ustavila pred akademijo in v odsevu zatemnjenega okna limuzine sem lahko videla svoj zaskrbljen obraz. Jasne zelene oči, srčaste rdeče ustnice, dolge črne trepalnice, dolgi popolnoma ravni zlati lasje. Bila sem popoln primer družine Leroy. Naša lepota je ostala zapečatena skozi vsa stoletja. Globoko sem zajela sapo ter se dotaknila kljuke avta. Dajmo, Odette saj bo šlo... Samo ne pusti, da odkrijejo tvoj priimek. Počasi sem odprla vrata ter stopila na makedam. Voznik s kratko postriženimi lasmi mišje barve mi je pokimal ter z klikom na tablici poleg usnjenega volana zaprl vrata na zadnjem delu limuzine. Da se slučajno ne bi naša Odi utrudila... Oh, kako mi gre že vse na živce!

Popravila sem si rožnato obleko znamke Leroy, ki me je izdajala. Znamka Leroy je grozno draga. Obleka je bila okrašena z zlatimi vzorci, ki so se povezovali čisto do mojega oprsja med katerim se je svetil diamant v obliki srca. Sonce je osvetlilo moje zelene oči, ki so nehote zasijale. Takoj sem opazila, da se je svet okoli mene ustavil. Vsi so uthinili ter poglede uprli vame. Nasmehnila sem se ter si vrgla lase čez rame.
“LEROY!”
Je nekdo zakričal in zagledala sem dekle visoke rasti z živo oranžnimi lasmi. Iz oči so se ji ulile solze. Čez nekaj sekund je že ležala pri mojih stopalih.
“Kraljica, kraljica, kraljica, kraljica, kraljica...”
Je brez sape ponavljala že vsa zaripla v obraz jaz pa sem se v zadregi sklonila k njej in se ji nasmehnila.
“Si v redu?”
Sem jo nežno vprašala. Pokimala je ter me občudajoče pogledala.
“Tvoj pradedek je rešil mojo prababico pred smrtjo.”
Je šepnila jaz pa sem odmaknila pramen zlatih las s svojega obraza ter se ponovno nasmehnila. Svet okoli mene se je spet začel vrteti. Ljudje so začeli šepetati ter mi mahati jaz pa sem jih pozdravljala nazaj. Trdno sem se oklepala velikega usnjenega kovčka v katerih sem imela svoje dragocene potrebščine. Znamka na kovčku se je zlato svetlikala in, kar prosila po pozornosti. Naenkrat sem si šla grozno na jetra. Nekje med množico, ki se je zbrala pred akademijo sem zagledala najlepšega fanta na celem svetu. Sliši se smešno a bilo je res. Brez heca. Takoj sem ga prepoznala. Bil je Nick Johnson. Tudi on je bil popularen in slaven. Njegov dedek je bil vajenec mojega pradedka. Tudi njegov dedek je oslavel. Joj, saj govorim samo o dedkih! Nasmehnila sem se in on mi je nasmeh vrnil. Tudi, ko sem umaknila pogled sem še vedno s kotičkom očesa lahko zaznala, da me on še vedno opazuje. Poleg njega je stalo dekle nekaj centimetrov višja od mene s prekrižanimi rokami na prsih in temnimi lasmi, ki so ji zakrivali obraz. Tudi njej sem se nasmehnila a ona mi nasmeha ni vrnila. Nicka je prijela za rob majice ter ga odvlekla stran od množice. Nekaj časa sem zrla za njima a se kmalu sprijaznila, da ju ne bo nazaj. S pogledom sem preiskala množico študentov in kmalu se je proti meni vsul valj deklet s telefoni. Oh, mrtva sem...
“OMG Odette ti si Leroy plus najlepše dekle na akademiji!”
Sem slišala reči eno izmed deklet. Zahihitala sem se ter zadržano odkimala.
“A lahko en selfi!”
Me je prosila druga.
“Ja, seveda!”
Sem odgovorila a to je bila napaka mojega življenja. Nekaj trenutkov po tem se je pred mano že vila vrsta študentov, ki so želeli mojo fotografijo. Videti je bila kot strupena kača, ki me bo zdaj zdaj ugriznila in vbrizgala svoj strup v mojo kri. Haha, nič več selfijev...



Sem Odette Juliette Leroy in sem stara 16 let. Imam mami Adeline Leroy je slavna igralka. Moj oči Gautier Leroy je zelo priljubljen bojevnik. Nasledil pa ga bo moj brat Even Leroy, ki je grozno popularen med dekleti. Imela sem še najboljšo sestro na celem svetu - Zoe Calee Leroy, kraljica vseh lepotic... Vsaj zame. Nekega dne je šla pozno zvečer ven in nikoli se ni več vrnila. Noben ne ve kam je šla in zakaj. Izgubila sem jo pri dvanajstih letih, takrat je bila stara 17 let. Vsak v naši družini ima posebne moči. Moj oči lahko vidi prihodnost (samo za nekaj minut), kar mu zelo pomaga pri boju... Moja mami lahko brez truda popolnoma oponaša človeka, ki ga niti ne pozna. Even je Nevihtnik. Kar pomeni, da lahko obvladuje strelo in veter moja sestra pa je bila otrok magije. Le redko se zgodi, da se staršema rodi otrok magije. No... Jaz pa imam zelo redko in priljubljeno moč narave. To pomeni, da lahko obvladam vse rastline in jih vsak trenutek oživim. Torej lahko začaram sadove na češnji sredi zime.. To mi pri obrambi ne pomaga a že samo dejstvo, da lahko obvladam naravo in, da lahko pripravim drevo, da se ovije okoli tebe in te ubije je že, kar zastrahujoče...

_____________________________

hej hoj tuki roxyy
upam da vm je biu tale cist nov pa svez delcek usev naslednjc pa je na vrsti lunca ne bo vm zou ce boste prebral tur njen dell
🩷🩷🩷🩷🩷
hvalaaa za branje ily<3
baj baj soncki:heart:🥰

*i* Vaša Roxy. E *i*