Ukradeno življenje 2.del
2
Jagodka123
Ko je tistega turobnega dne, ki se ga spomnim kot bi bilo včeraj moja sestra Ezre odšla iz moje sobe, ker sem tako silno jokala sem se odločila za pobeg. Vzela sem nahrbtnik in noter zbasala denarnico, osebno izkaznico par majic in hlač. Potem sem si žez glavo potisnila kapo, da sem izgledala čim bolj podobna fantu. Nato sem stekla v vežo in se prepričala , da nobenega ne bo na spregled. Iz pred polja, ki se je nahajal za našo "hišo" ( sicer bi temu lahko rekli po domače kar zakleta bajta)sem stekla do najbližje makedamske poti po kateri sem naposled tekla, vsaj eno uro in pol. Doler me niso že tako noge bolele da se nisem mogla već premikati. V daljavi sem klub temu da je bila že trda tema zagledala obris travnika na katerem je podomače povedano stal zapuščen hlev v katerem očitno ni bilo živali. Stekla sem do hleva in na mojo srečo je tam še vedno bila slama. Vsa utrujena in čisto brez moči sem se vrgla na slamo.Po eni minuti, brezpogonjnega ležanja sem slišala neznan glas.
"Kdo si pa ti?"
Bil je zelo čeden fant mojih let. V tistem trenutku sem se spomnila da se moram delati, da sem fant če nočem, da me kdorkoli prepozna.
" Jaz sem Akiš, kdo si pa ti?" sem vprašala z zaigrano glasom.
"Sancar" je odgovoril fant.
" Bežim od dome že tri mesece in vidim, da ti tudi čeprav bistveno manj časa." je še dodal.
"Ja." sem rekla z normalnim glasom, ker sem se spozabila da se delam, da sem fant.
"Jutri se bom na slepo vkrcal v potniško ladjo, to delo že obvladam in lahko sabo vzamem še tebe če hočeš."se mi je ponudil Sancar.
"Prav" sem rekla spet z globokim glasom.
Naslednji dan že ob treh zjutraj sem se z Sancarjem napotila do pristanišča. In ena dve tri sva že bila vkrcana na ladji. Čeprav sva se morala skrivati v takoimenovani ladjinini kleti, sem se prvič počutila svobodno, če tudi z popolnim neznancem.Ladja je plula zelo dolgo in jaz in Sancar sva bila že zelo lačna.V trebuhu mi je krulilo. Po parih dneh plovljenja so naju zasačili. Neka ženska pomoje strežnica naju je opazila, ko sva odšla v klet. Nato pa je že kričala "Dva slepa potnika imamo!!!!"
"Kdo si pa ti?"
Bil je zelo čeden fant mojih let. V tistem trenutku sem se spomnila da se moram delati, da sem fant če nočem, da me kdorkoli prepozna.
" Jaz sem Akiš, kdo si pa ti?" sem vprašala z zaigrano glasom.
"Sancar" je odgovoril fant.
" Bežim od dome že tri mesece in vidim, da ti tudi čeprav bistveno manj časa." je še dodal.
"Ja." sem rekla z normalnim glasom, ker sem se spozabila da se delam, da sem fant.
"Jutri se bom na slepo vkrcal v potniško ladjo, to delo že obvladam in lahko sabo vzamem še tebe če hočeš."se mi je ponudil Sancar.
"Prav" sem rekla spet z globokim glasom.
Naslednji dan že ob treh zjutraj sem se z Sancarjem napotila do pristanišča. In ena dve tri sva že bila vkrcana na ladji. Čeprav sva se morala skrivati v takoimenovani ladjinini kleti, sem se prvič počutila svobodno, če tudi z popolnim neznancem.Ladja je plula zelo dolgo in jaz in Sancar sva bila že zelo lačna.V trebuhu mi je krulilo. Po parih dneh plovljenja so naju zasačili. Neka ženska pomoje strežnica naju je opazila, ko sva odšla v klet. Nato pa je že kričala "Dva slepa potnika imamo!!!!"
Moj odgovor:
punca256487123
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(155)
Srednje.
(108)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(19)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
superrr
jst mam najraj baggy hlače+ al oprijeto ...