Pisalnica.jpg "Dekle we can do this")
*i*Kronika Gozda Skrivnosti*i*
*i*1.knjiga*i*
*b*Varuhi Gozda*b*
*i*3. Poglavje*i*
Spet se je prebudila v postelji in spet vsa mokra. Skoraj vsak dan jo je tlačila mora!
Oddahnila se je ko je ugotovila, da so to bile samo sanje. Čeprav ji je občutek dopovedoval, da je to morda kakšno opozorilo.
A se s tem ni preveč ukvarjala. No pravzaprav je na svoje sanje v trenutku pozabila. Od njega je ostalo le nekaj bledih prizorov mračnih dreves. A še te komaj vidne.
Hitro se je uredila in se oblekla. Na glavo si je poveznila temno zelen klobuček. V roke je vzela nahrbtnik in pogumno odkorakala proti vhodu.
Ko pa je želela ponosno pritisniti na kljuko vrat, ji je v misli švignilo nekaj kar ji bo tudi koristilo in bi bilo potrebno. Hitro je stekla nazaj v svojo sobo in iz predalnika zraven postelje vzela nočno svetilko. Zagotovo ji bo koristila, kajti, če ji ne bo uspelo zanetiti ognja si bo lahko svetila s svetilko.
Ker v nahrbtniku ni bilo več prostora zato si jo je zatlačila v žep. Nato je urno stekla po stopnicah naravnost do vrat, kjer je prijela za mrzlo kljuko in previdno odprla škripajoča vrata.
Bila je šesta zjutraj zato je pričakovala hladen zrak, ki bo butnil vanjo. In se seveda ni motila.
Srce ji je močno utripalo! Bila je tako srečna! Svojega navdušenja ni skrivala in tako je stekla proti gozdu.
A zavedala se je nevarnosti v katero se podaja. Čutila je strah, ki raste v njej. A te misli je takoj porinila na stran. Sedaj ne sme biti v dvomih. »Ne sedaj. Prezgodaj je za dvome!« Je pomislila. »Prezgodaj je, da odneham! Sedaj ko sem se tako trudila, sedaj ko sem toliko časa čakala na ta trenutek! Ne sedaj!«
Sopeče je pretekla travnik z visoko travo, ki ji je segala do kolen. Prišla je do roba gozda. Splazila se je pod trak na katerem je pisalo; 'DANGER!'.Znašla se je na stezi. Poznala jo je. Bila je tam ko je bila mlajša. Takrat ko sta ji starša preprečila doseči svoj cilj! A sedaj ji ne bosta! Nista tukaj! Ne bosta ji pokvarila teka veličastnega trenutka!Na obrazu se ji je narisal zadovoljen nasmešek.
Nov del:smirk:.
Prosim lajkajte in komentirajte:cry:!
Naslednji deli bodo postal bolj napeti in zanimivi:grin::grinning::smile:!
lysm:kissing_heart::kissing_heart:!!
lp
*i*Golmanka:stuck_out_tongue_winking_eye:*i*
*i*1.knjiga*i*
*b*Varuhi Gozda*b*
*i*3. Poglavje*i*
Spet se je prebudila v postelji in spet vsa mokra. Skoraj vsak dan jo je tlačila mora!
Oddahnila se je ko je ugotovila, da so to bile samo sanje. Čeprav ji je občutek dopovedoval, da je to morda kakšno opozorilo.
A se s tem ni preveč ukvarjala. No pravzaprav je na svoje sanje v trenutku pozabila. Od njega je ostalo le nekaj bledih prizorov mračnih dreves. A še te komaj vidne.
Hitro se je uredila in se oblekla. Na glavo si je poveznila temno zelen klobuček. V roke je vzela nahrbtnik in pogumno odkorakala proti vhodu.
Ko pa je želela ponosno pritisniti na kljuko vrat, ji je v misli švignilo nekaj kar ji bo tudi koristilo in bi bilo potrebno. Hitro je stekla nazaj v svojo sobo in iz predalnika zraven postelje vzela nočno svetilko. Zagotovo ji bo koristila, kajti, če ji ne bo uspelo zanetiti ognja si bo lahko svetila s svetilko.
Ker v nahrbtniku ni bilo več prostora zato si jo je zatlačila v žep. Nato je urno stekla po stopnicah naravnost do vrat, kjer je prijela za mrzlo kljuko in previdno odprla škripajoča vrata.
Bila je šesta zjutraj zato je pričakovala hladen zrak, ki bo butnil vanjo. In se seveda ni motila.
Srce ji je močno utripalo! Bila je tako srečna! Svojega navdušenja ni skrivala in tako je stekla proti gozdu.
A zavedala se je nevarnosti v katero se podaja. Čutila je strah, ki raste v njej. A te misli je takoj porinila na stran. Sedaj ne sme biti v dvomih. »Ne sedaj. Prezgodaj je za dvome!« Je pomislila. »Prezgodaj je, da odneham! Sedaj ko sem se tako trudila, sedaj ko sem toliko časa čakala na ta trenutek! Ne sedaj!«
Sopeče je pretekla travnik z visoko travo, ki ji je segala do kolen. Prišla je do roba gozda. Splazila se je pod trak na katerem je pisalo; 'DANGER!'.Znašla se je na stezi. Poznala jo je. Bila je tam ko je bila mlajša. Takrat ko sta ji starša preprečila doseči svoj cilj! A sedaj ji ne bosta! Nista tukaj! Ne bosta ji pokvarila teka veličastnega trenutka!Na obrazu se ji je narisal zadovoljen nasmešek.
Nov del:smirk:.
Prosim lajkajte in komentirajte:cry:!
Naslednji deli bodo postal bolj napeti in zanimivi:grin::grinning::smile:!
lysm:kissing_heart::kissing_heart:!!
lp
*i*Golmanka:stuck_out_tongue_winking_eye:*i*
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
dobro! Komaj čakam novega!
1
Moj odgovor:
Nesreča
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Starši
Zdravo! Jaz imam probleme z družino. Če mogoče veste, kako se to lahko spremeni, mi prosim napišite, saj sem že res obupana.
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(192)
Srednje.
(139)
Ni mi všeč.
(37)
