snofi
Naslednji Pil izide 5. julija
Ikona Ikona Ikona Ikona
pepca oblacek

značka Pisalnica: Winnie The Pooh And The Honey Tree

Winnie The Pooh And The Honey Tree

3
*b* Angleško: *b*

One morning, deep in the Hundred-Acre Wood, a little bear named Winnie the Pooh was doing his stoutness exercises. "Up, down...up, down...up, down..." Pooh felt a rumbly in his tumbly. Exercise always put him in the mood for food. "Time for something sweet," Pooh happily declared. Pooh opened his cupboard for a pot of honey. "Oh, bother!" Pooh cried. "Empty again. Only the sticky part's left." Then Pooh heard a buzzing noise. Buzzing meant bees, and bees made honey. "And the only reason for making honey is so I can eat it!" Pooh decided. Pooh followed the bee outside. The bee flew high up into a tree, a tree filled with sweet, delicious honey. With his tummy rumbling, Pooh eagerly climbed the honey tree. He climbed, and he climbed, and he climbed. "Honey!" Pooh decleared, reaching the top. But the bees did not want to share with the bear. They swarmed around Pooh until... oh, bother! He fell! He fell- oof! - and fell-umph! bouncing off tree limbs untill... ...he landed-whump!- right in the middle of a gorse bush! "Oh bother!" Pooh cried. "I suppose it all comes from liking honey too much!" Pooh was even hungrier than before. What was he to do? "Think, think, think," Pooh thought. Pooh was joined by Christopher Robin. Pooh saw his friend's ballon and got an idea. "May I borrow your balloon to get honey?" Pooh asked. "But you don't get honey with a balloon," Christopher Robin answered. "I do," Pooh said, smiling. Then Pooh rolled in a mud puddle... ...and took the balloon from Christopher Robin. "I shall fly up into the honey-bee tree!" Pooh explained. "But you're not a bee," said Christopher Robin "They'll think I'm a little black rain cloud," Pooh answered as he rose higher and higher. "Silly old bear!" laughed Christopher Robin. "Good luck!" "Hello, bees!" Pooh said, reaching the top. He tried his best to look like a little black rain cloud, but the bees knew better. They angirly swarmed around him. "Christopher Robin!" Pooh called down. "I think the bees suspect something!" Then the balloon lost air. It zoomed away and took Pooh with it! "Oh my! Oh, help!" Pooh cried. "Christopher Robin! I think I shall come down now." "Don't worry, Pooh! I'll catch you." "... oof!" Pooh landed right on top of Christopher Robin! "I have come to a very important desicion," said the bear of little brain. "I do not look like a little black rain cloud." But Pooh did not give up. He set his mind on honey. And honey rhymed with bunny, and bunny meant Rabbit. "Hello Rabbit," Pooh said at his friend's house. "It's lunchtime, you know." "Oh, ah... hello, Pooh. So it is," Rabbit stammered. "Ah, join me?" "Oh, yes!" Pooh answered. "I'd love to." So Pooh joined Rabbit for lunch. "Would you like milk or honey with your bread?" Rabbit grumpily asked. "Both," Pooh replied. "But never mind the bread and never mind the milk, please." So Pooh ate, and he ate, and he ate, and he ate, and he ate, and he ate, and he ate, and he ate. "Ah, would you like some more?" Rabbit asked, trying to sound polite. "is there any more?" Pooh asked in a sticky voice. "No," Rabbit replied crankily. "There isn't." "Then I must be going," Pooh said. "Good-bye Rabbit." Pooh started out the door. He tried wriggling foward. He couldn't. So he tried wriggling backward, but he couldn't do that either. "Oh, help and bother!" Pooh declared. "Im stuck!" It was true. Pooh's tummy was too honey-full to fit! "Oh dear! Oh, my! Oh, gracious!" Rabbit cried. "It all comes from liking honey too much," Pooh sighed. "It all comes from eating honey too much!" Rabbit scolded. Rabbit pulled and shoved and tugged. But Pooh didin't budge. "It's no use," Rabbit cried. "I'll go get Christopher Robin." Poor Pooh! He tried and tried to squeeze through. He even tried to blow out air like Christopher Robin's balloon. But it didin't help. He was jammed tight. "Well, if it isn't Pooh bear," said a familiar voice. "Oh hello, Owl," Pooh greeted his friend. "You, sir, are a wedged bear in a great tightness," Owl said. "Huh?" Pooh asked. "You're stuck," Owl simply explained. "This situation calls for an expert," Owl declared. "Did someone call for an expert?" said a little newcomer. "Gopher's my name. Digging's my game." "It seems," Owl said, "the entrance to Rabbit's domicile is impassable." "Huh?" Gopher asked. "The bear's stuck," Owl explained. "What do you suggest?" "Dynamite," Gopher replied. "Dynamite?!" Pooh cried. "Oh my!" Just then Rabbit returned with Christopher Robin. "Cheer up, Pooh," Christopher Robin said. "We'll get you out." "Here, give me your arm," Christopher Robin said. With Rabbit's help , Christopher Robin grabbed and dragged and pressed and pushed. But Pooh didin't move. "There's only one thing we can do, Pooh," Christopher Robin decided. "We'll have to wait for you to get thin again." "How long will that take?" Pooh asked. "Who knows?" Owl answered. Rabbit did not want to look at Pooh's pudgy posterior every day. But what could he do? "If I have to face that thing," Rabbit declared, "I might aswell make the best of it." So Rabbit decided to decorate it. First he added a frame. "Very nice," Rabbit said. "Now for a splash of color." Then he placed antler-looking sticks on it and drew a moose face. "Not bad," Rabbit said, admiring his work. "It's rather good, I think." "Oh, Rabbit," Pooh called from outside. "I have a tickle in my nose. I think im going to... to... ...ah-choo!" Pooh sneezed and messed up the moose! "Why, oh, why did i ever invite that bear to lunch?" moaned Rabbit. Day after day and night after night, everybody waited for Pooh to get thin. The friends tried to cheer him up. Christopher Robin read stories to Pooh. Owl taught him long words. Kanga and roo brought Pooh a bright blue scarf to keep him warm. Even gloomy Eeyore tried to make Pooh feel better. "Well, it's better than dynamite," Eeyore droned. One night, Gopher joined Pooh for a midnight snack. "Ah, what sort of lunch is in that lunch box?"
asked the very hungry bear. "Oh, a pear, a squask, and some honey," Gopher answered. "*i*Honey?!*i* Pooh hungirly asked. "Could you spare a small smackerel?" "No, no, no, no!" Rabbit cried, running out of his house. "Not one drop!" "But Rabbit," Pooh moaned. "I wasn't going to eat it, I was just going to taste it." If Pooh didin't get smaller, he would never get out. So Rabbit put up a sign that read, "DO NOT FEED THE BEAR." Then one day, just when Rabbit thought he'd never use his door again, it happened. "He budged!" Rabbit said, pushing up against Pooh. "Horray! Today is the day!" Rabbit ran off to get Christopher Robin and the others. "Everybody pull!" Christopher Robin yelled. "Heave... ho! Heave... ho Heave... ho!" Slowly, slowly, slowly, Pooh started to move. But it was to slow for Rabbit. Rabbit stood way back from Pooh... built up all his strength... then as fast as he could... ran straight for the bear's backend! *i* Pop! *i* Pooh shot out of the hole! Like a big bear-bird, Pooh soared through the air and... *i*...whump!*i* Right into the honey tree! The bees were terrified and flew away. "Don't worry, Pooh," Christopher Robin called from the ground. "We'll get you out!" "No hurry," Pooh replied as he grabbed heaping handfulls oh heavenly honey. "Take your time. Take your time!"

*b* Slovensko: *b*

Nekega jutra, globoko v gozdu sto hektarjev, je medved po imenu Winnie the Pooh izvajal svoje vaje za moč. "Gor, dol ... gor, dol ... gor, dol ..." Pooh je začutil ropotanje v trebuhu. Vadba ga je vedno spravila v razpoloženje za hrano. "Čas je za nekaj sladkega," je veselo izjavil Pooh. Pooh je odprl svojo omaro za lonec medu. "Oh, skrbi!" Pooh je jokal. "Spet prazno. Samo lepljivi del je ostal." Potem je Pooh zaslišal brnenje. Brenčanje je pomenilo čebele in čebele so delale med. "In edini razlog za pripravo medu je, da ga lahko jem!" Pooh se je odločil. Puh je sledil čebeli zunaj. Čebela je priletela visoko na drevo, drevo, napolnjeno s sladkim, slastnim medom. Ob tem, da mu je trebušček krulil, je Pooh nestrpno splezal na medeno drevo. Plezal je, plezal in plezal. "Draga!" je izjavil Pooh in dosegel vrh. A čebele niso hotele deliti z medvedom. Rojili so se okoli Pooha, dokler... oh, skrbi! Padel je! Padel je - uf! - in padel! odbijal od drevesnih okončin, dokler... ...ni pristal-whump!- ravno sredi grma grma! "Oh, skrbi!" Pooh je jokal. "Mislim, da vse izvira iz tega, da imam preveč rad med!" Pooh je bil še bolj lačen kot prej. Kaj je moral storiti? "Razmišljaj, razmišljaj, razmišljaj," je mislil Pooh. Poohu se je pridružil Christopher Robin. Pooh je videl balon svojega prijatelja in dobil idejo. "Ali si lahko sposodim vaš balon, da dobim med?" je vprašal Pooh. "Vendar z balonom ne dobiš medu," je odgovoril Christopher Robin. "Jaz," je rekel Pooh in se nasmehnil. Potem se je Pooh skotalil v blatno lužo... ...in vzel balon Christopherju Robinu. "Poletel bom na drevo medonosnih čebel!" je pojasnil Pooh. "Ampak ti nisi čebela," je rekel Christopher Robin. "Mislili bodo, da sem mali črn deževni oblak," je odgovoril Pooh, ko se je dvigal vse višje. "Neumni stari medved!" se je zasmejal Christopher Robin. "Vso srečo!" "Živjo, čebele!" je rekel Pooh in dosegel vrh. Po svojih močeh se je trudil, da bi izgledal kot mali črn deževni oblak, a čebele so vedele bolje. Jezni so se rojili okoli njega. "Christopher Robin!" Pooh je poklical dol. "Mislim, da čebele nekaj sumijo!" Nato je balon izgubil zrak. Povečalo se je in s seboj vzelo Pooha! "O moj! O, pomagaj!" Pooh je jokal. "Christopher Robin! Mislim, da bom zdaj prišel dol." "Ne skrbi, Pooh! Ulovil te bom." "... uf!" Pooh je pristal tik na vrhu Christopherja Robina! "Prišel sem do zelo pomembne odločitve," je rekel medved z majhnimi možgani. "Ne izgledam kot mali črn deževni oblak." Toda Pooh ni obupal. Mislil je na med. In med se je rimal z zajčkom, zajček pa je pomenil Zajček. "Pozdravljeni zajec," je rekel Pooh v hiši svojega prijatelja. "Čas je kosila, veš." "Oh, ah ... zdravo, Pooh. Tako je," je zajecljal Zajec. "Ah, pridruži se mi?" "O, ja!" je odgovoril Pooh. "Rad bi." Tako se je Pooh pridružil Zajcu na kosilu. "Bi rad mleko ali med s kruhom?" je godrnjavi vprašal Zajec. "Oboje," je odgovoril Pooh. "Ampak brez skrbi za kruh in ne za mleko, prosim." Tako je Pooh jedel in jedel, in jedel, in jedel, in jedel, in jedel, in jedel, in jedel. "Ah, bi še malo?" je vprašal Zajec in poskušal zveneti vljudno. "je še kaj?" je z lepljivim glasom vprašal Pooh. "Ne," je nemirno odgovoril Zajec. "Ne obstaja." "Potem moram iti," je rekel Pooh. "Adijo zajec." Pooh je začel skozi vrata. Poskušal se je obrniti naprej. Ni mogel. Zato se je poskušal obrniti nazaj, a tudi tega ni mogel. "Oh, pomagaj in se trudi!" je izjavil Pooh. "Zataknil sem se!" Bilo je res. Puhov trebušček je bil preveč poln medu, da bi se prilegal! "O dragi! O, moj! O, milostivi!" Zajec je jokal. "Vse je posledica preveč rada medu," je vzdihnil Pooh. "Vse je posledica prevelikega uživanja medu!" je zajec zajec. Zajec je vlekel in potiskal ter vlekel. Toda Pooh se ni umaknil. "Ne koristi," je zajokal Zajec. "Grem po Christopherja Robina." Ubogi Pooh! Poskušal se je in poskušal prebiti skozi. Poskušal je celo izpihniti zrak kot balon Christopherja Robina. Ampak ni pomagalo. Bil je tesno stisnjen. "No, če ni medvedka Pooh," je rekel znani glas. "O, zdravo, Sova," je Puh pozdravil prijatelja. "Vi, gospod, ste zagozden medved v veliki tesnosti," je rekla Sova. "Ha?" je vprašal Pooh. "Obtičali ste," je preprosto pojasnila Sova. "Ta situacija zahteva strokovnjaka," je izjavila Sova. "Ali je kdo poklical strokovnjaka?" je rekel mali novinec. "Gopher je moje ime. Kopanje je moja igra." "Zdi se," je dejala Sova, "je vhod v Zajčevo bivališče neprehoden." "Ha?" je vprašal Gopher. "Medved se je zataknil," je pojasnila Sova. "Kaj predlagaš?" "Dinamit," je odgovoril Gopher. "Dinamit?!" Pooh je jokal. "Ojoj!" Ravno takrat se je Rabbit vrnil s Christopherjem Robinom. "Razvedri se, Pooh," je rekel Christopher Robin. "Spravili te bomo ven." "Podaj mi roko," je rekel Christopher Robin. S pomočjo Zajca je Christopher Robin zgrabil in vlekel ter pritiskal in potiskal. Toda Pooh se ni premaknil. "Samo eno stvar lahko storimo, Pooh," se je odločil Christopher Robin. "Počakati bomo morali, da spet shujšaš." "Kako dolgo bo to trajalo?" je vprašal Pooh. "Kdo ve?" odgovorila je sova. Zajec ni želel vsak dan gledati v Puhovo puhasto zadnjico. Toda kaj bi lahko storil? "Če se moram soočiti s to stvarjo," Rabbje izjavilo: "Lahko bi to tudi najbolje izkoristil." Zato se je Zajec odločil, da ga okrasi. Najprej je dodal okvir. "Zelo lepo," je rekel Zajec. "Zdaj za brizganje barve." Nato je nanj položil palice v obliki rogovja in narisal losov obraz. "Ni slabo," je rekel Zajec in občudoval svoje delo. "Precej dobro, mislim." "Oh, zajec," je zaklical Pooh od zunaj. "Žgečkam v nosu. Mislim, da bom... na... ...ah-choo!" Pooh je kihnil in pokvaril losa! "Zakaj, oh, zakaj sem sploh povabil tistega medveda na kosilo?" je zastokal Zajec. Dan za dnem in noč za nočjo so vsi čakali, da se Pooh shujša. Prijatelji so ga skušali razveseliti. Christopher Robin je Puhu bral zgodbe. Sova ga je naučila dolgih besed. Kanga in Roo sta Poohu prinesla svetlo moder šal, da bi ga ogrel. Tudi mračni Eeyore se je trudil, da bi se Pooh počutil bolje. "No, to je bolje kot dinamit," je zapinjal Eeyore. Neke noči se je Gopher pridružil Poohu na polnočni malici. "Ah, kakšno kosilo je v tisti škatli za kosilo?"
je vprašal zelo lačen medved. "Oh, hruška, skvok in nekaj medu," je odgovoril Gopher. "*i*Honey?!*i* Pooh je lačno vprašal. "Ali bi lahko prihranil majhen smacker?" "Ne, ne, ne, ne!" je zajokal zajec in stekel iz hiše. "Niti kapljice!" "Ampak Zajec," je zastokal Pooh. "Nisem ga hotel jedel, hotel sem ga samo okusiti." Če Pooh ne bi postal manjši, ne bi nikoli izstopil. Zato je Zajec postavil znak, ki je glasil: "NAREDI NE HRANI MEDVEDA." Potem se je nekega dne, ravno ko je Zajec mislil, da nikoli več ne bo uporabil svojih vrat, zgodilo. "Umaknil se je!" je rekel Zajec in se potisnil proti Poohu. "Hra! Danes je tisti dan!" Zajec je pobegnil po Christopherja Robina in ostale. "Vsi potegnite!" je zavpil Christopher Robin. Pooh... ho, heave... ho!" Pooh, počasi, počasi se je Pooh začel premikati. Toda za Zajca je bilo počasi. Zajec je stal daleč stran od Pooha... nabral je vso svojo moč... potem kot kakor hitro je mogel... tekel naravnost proti medvedovemu hrbtu! *i* Pop! *i* Pooh je izstrelil iz luknje! Kot velik medved-ptic se je Pooh dvignil v zrak in ... *i*.. .whump!*i* Prav v medeno drevo! Čebele so se prestrašile in so odletele. "Ne skrbi, Puh," je zaklical Christopher Robin s tal. "Spravili te bomo ven!" "Ne mudi," je odgovoril Pooh, ko je zgrabil cel kup peščic, o nebeški med. "Vzemite si čas. Vzemi si čas!"

 

Odgovori:

Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To mi je trajalo cel mesec. Končno sem to dokončal.
1
 

Moj odgovor:

Vsebina odgovora:
Vzdevek:
Na spletu bodi vedno prijazen in ne deli svojih osebnih podatkov.

Pisalnica


Objava:

Moje skrivno življenje 1. del

Ogledov: 10 Odgovorov: 0
 
1
Objava:

Lov na Alaizabel Crow 1. del

Ogledov: 8 Odgovorov: 0
 
0
Hogwartsgirl
Objava:

UTRINKI IZ ŽIVLJENJA TEMNEGA GOSPODA, 1.del

Ogledov: 12 Odgovorov: 0
 
0
Objava:

Pasje življenje 27. del

Ogledov: 16 Odgovorov: 0
 
4
Objava:

SAMO PLEŠI🌸 20. del

Ogledov: 29 Odgovorov: 3
 
12
Objava:

Kobenhavnska morilka 2. del

Ogledov: 18 Odgovorov: 0
 
4
Objava:

Preteklo življenje 2. del

Ogledov: 24 Odgovorov: 0
 
5
RoseGranger potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica

POLETNI TABOR MODRI VOLK

Imam nekaj vprašanj, ki se navezujejo na poletni tabor Modri volk. Razmišljam o tem, da bi se ga udeležila, pred tem pa me zanima nekaj stvari. Upam da mi boste odgovorili, sprašujem pa bolj tiste ki ste že bli na njem, ker mi boste drugi itak težko pomagali
1. glede na to da je to 5-dnevni tabor me zanima kje spiš, če je tam kakša hiša (dom), ali spiš v šotorih (mislim da sem nekaj takega vidla pri ceniku)
2. če se spi v šotorih me zanima če je poleg kakšna stavba z kopalnico (tuš, wc, umivalnik), pa če je več tušov ali moreš čakat
3. potem sem med aktivnostimi vidla ribolov, jahanje, lokostrelstvo.....pa me zanima če je to kje blizu doma, da greš lahko npr. na wc pa to glede na to da so te aktivnosti v bistvu celo popoldne
4. v čet (4.dan) pa vidim da je od 15.30 dalje program preživetje v naravi z bivakiranjem, pa me zanima kako zgleda to bivakiranje, pa če potem tudi tam prespiš ali se vrneš v tabor ker nikjer ne piše vrnitev v tabor, aja pa zanima me če je to bivakiranje obvezno ali pa se lahko zvečer vrneš v tabor
5.na seznamu opreme ki jo moremo imet sabo so tudi kopalke, pa me zanima če se bom šči kopat ker na urniku ne piše nič v zvezi s tem, pa če je kopanje obvezno
 

Vpiši se


Nov uporabnik | Pozabljeno geslo

Vprašanje

Ali bi te motilo, če veselošolske priloge ne bilo več v tiskani izdaji, ampak samo na spletu?
Da, zelo bi me motilo.
(119)
Ne bi me motilo.
(91)
Ne vem. / Nimam mnenja.
(41)

POIŠČI PILOVCA/KO

Pogosta vprašanja

Iščeš odgovore na vprašanja, kot so "Kako se naročim na revijo Pil?", "Kako se registrirati?", Kakšna so pravila obnašanja na Pilovi spletni strani?" in "Kam vnesem naročniško številko?" Klikni na spodnji gumb in najdi odgovore!

Oglas

Zadnji odgovori

pač emonci so bli basically rimljani, tkoda ...
 
uuuuuuu, ja, js mam tut tega za obraz in ...
 
Love u Marcus🤫
bg big big bigbig bigbigbig big... smashhh
 
Tvoja odločitev za ta blog se mi zdi res ...
 
the first one got me-
 
jummmy kaksn workout sinpa delalaa?
 
njamiiii:yum::yum::yum::yum:
 
o moj bog to je toooooook lepo. pač vse te ...
 
hej, sicer ne poslušam balkana, ampak ig, ...
 
fuuul lepo js bi tut bla...
 
aaa lovam ta quoteee js ponavac nc nikol ...
 
o wowww lpeooo kje pa sii????