“Ian, ne bi rada sedaj o tem,” sem rekla. “Mislim, da bi bilo najboljše, da še nekaj časa počakava. Saj si mi dal mesec časa, da ti dokažem ...”
“Vem,” je prekinil moj večni izgovor. “To je bil samo moj predlog. Če me boš zavrnila, bom razumel.”
S slednjimi besedami se je obrnil in zapustil spalnico. Počutila sem se kot zadnji drek, vendar sem vedela, da je mislil resno. Ne bo prekršil dogovora. Vsaj upala sem, da ga ne bo, saj si življenja brez njega nisem znala predstavljati.
Kljub vsemu, kar se je zgodilo v zadnjem času, sem vedela, da mu bom prej ali slej podlegla. To je bilo dokončno.
* * *
Naslednje dni sva preživela večinoma na plaži. Bila sem že krepko opečena, čeprav sem si kožo mazala s kremo. Bila sem jezna, saj sem izgledala kot kuhana rakovica. Ob mojih pripombah se je Ian smejal in dodal, da bo koža v nekaj dneh porjavela. Do takrat pa naj se izogibam sonca. Nekoliko slabe volje sem prebila čas v sobi od kosila do poznega popoldneva, ko sem se mu pridružila na plaži in sva se odpravila na kakšen izlet z jahto. Bilo mi je žal, da sem gnila v apartmaju.
“Tukaj si,” je pripomnil, ko sem se povzpela na jahto in opazovala, kako je pripravljal motor. Tega, da zna uporabljati jahto, mu nisem predpisovala. Očitno o njem nisem vedela čisto vse, kot sem si predstavljala.
“Ja. Kam greva?” sem vprašala in sedla na oblazinjeno klop. Jahta je bila razkošna. Predvsem mi je bilo všeč, da je imela tudi spalnico in mini kuhinjo. Bila je dejansko pripravljena za bivanje na morju.
Ošinil me je s pogledom.
“Nameraval sem se iti potapljati,” je dejal. “Upam, da nimaš nič proti, če se mi boš pridružila.” Potapljanje? Sranje! Še nikoli se nisem potapljala.
“Raje ne,” sem odvrnila.
“Zakaj?” me je nekoliko presenečeno pogledal.
“Zato, ker se nisem še nikoli,” sem iskreno odvrnila. “Bojim se globin.” Ian je stopil k meni in sedel k meni. Objel me je okoli ramen in pritisnil poljub na moje lice. Zadnje čase je to vedno počel. Domnevala sem, da me tako poskuša prepričati, da naj se mu prepustim. Z lahkoto sem se mu znala upreti.
“Naj te ne bo strah. Za vse je enkrat prvič,” je dejal. S tem me ni potolažil, saj sem postala le bolj živčna.
Dvignila sem pogled in se srečala z njegovimi očmi. Iskrica v njegovih očeh mi je povedala vse. Ne bo se predal.
“Hm ... Domnevam, da me boš prepričeval dokler ne bom pristala?” sem ga vprašala. Nasmehnil se je in veselo pokimal. Pa še to.
“Prav. Vendar ne pričakuj, da se bom potopila do globin,” sem odvrnila. “Tem jeklenkam sploh ne zaupam. Mogoče pa si pripravil načrt, da me boš spravil s tega sveta.” Zasmejal se je moji izjavi, nato pa me prijel in privil k sebi, v svoj objem. Vdihnila sem njegov vonj, nato pa se počasi prepustila objemu.
“Na kraj pameti mi ne pade, da bi ti škodoval,” je šepnil. “Želel sem le, da bi se mi pridružila. In ne bova šla v globine.”
Odmaknila sem se.
“Kam pa?” sem z zanimanjem vprašala.
“Samo do koralnega grebena. Ni globoko,” mi je zagotovil. Koralni greben ... To bi bilo lahko zanimivo, sem pomislila.
“No ... Prav. V tem primeru me zanima,” sem rekla.
Odpravila sva se. Ko je z jahto prišel blizu grebena, kjer sva se nameravala potapljati, je ustavil motor in spustil sidro. Počakala sem, da je prišel do mene. Prinesel je opremo. Pokazal mi je, kako naj si jo potegnem čez kopalke in namestim jeklenko. Čeprav nisem bila prepričana sama vase, je on bil zraven, kar se mi je zdelo najbolj pomembno.
“Ta zadeva je težka,” sem zastokala in pokazala na jeklenko. Počutila sem se, kot da me vleče njena teža dol.
“Vendar je obvezna,” je dejal.
Pokimala sem, nato pa sem si nadela plavutke in si na oči pritrdila masko z njegovo pomočjo. V opremi sem se počutila okorno, kar sem prepisovala svojemu neznanju. Prvič sem sploh pomislila, da bi preizkusila nekaj novega.
“Si pripravljena?” me je vprašal, ko je bil še on oblečen. Pokimala sem. Opazovala sem, kako je skočil v vodo, da je voda pršela naokoli. Globoko sem vdihnila, nato pa skočila še sama v vodo in pri tem držala oči zaprte.
Ko sem ponovno odprla oči, sem zagledala koralni greben, ki se je bohotil od barv. Kako čudovito, sem pomislila, ko sem zagledala oranžne ribice, ki so plavale naokoli. Obrnila sem glavo in s pogledom poiskala Iana. Prišel je bližje k meni in me prijel za roko. Pomignil mi je, da naj mu sledim in zaplavala sva mimo grebena.
“Vem,” je prekinil moj večni izgovor. “To je bil samo moj predlog. Če me boš zavrnila, bom razumel.”
S slednjimi besedami se je obrnil in zapustil spalnico. Počutila sem se kot zadnji drek, vendar sem vedela, da je mislil resno. Ne bo prekršil dogovora. Vsaj upala sem, da ga ne bo, saj si življenja brez njega nisem znala predstavljati.
Kljub vsemu, kar se je zgodilo v zadnjem času, sem vedela, da mu bom prej ali slej podlegla. To je bilo dokončno.
* * *
Naslednje dni sva preživela večinoma na plaži. Bila sem že krepko opečena, čeprav sem si kožo mazala s kremo. Bila sem jezna, saj sem izgledala kot kuhana rakovica. Ob mojih pripombah se je Ian smejal in dodal, da bo koža v nekaj dneh porjavela. Do takrat pa naj se izogibam sonca. Nekoliko slabe volje sem prebila čas v sobi od kosila do poznega popoldneva, ko sem se mu pridružila na plaži in sva se odpravila na kakšen izlet z jahto. Bilo mi je žal, da sem gnila v apartmaju.
“Tukaj si,” je pripomnil, ko sem se povzpela na jahto in opazovala, kako je pripravljal motor. Tega, da zna uporabljati jahto, mu nisem predpisovala. Očitno o njem nisem vedela čisto vse, kot sem si predstavljala.
“Ja. Kam greva?” sem vprašala in sedla na oblazinjeno klop. Jahta je bila razkošna. Predvsem mi je bilo všeč, da je imela tudi spalnico in mini kuhinjo. Bila je dejansko pripravljena za bivanje na morju.
Ošinil me je s pogledom.
“Nameraval sem se iti potapljati,” je dejal. “Upam, da nimaš nič proti, če se mi boš pridružila.” Potapljanje? Sranje! Še nikoli se nisem potapljala.
“Raje ne,” sem odvrnila.
“Zakaj?” me je nekoliko presenečeno pogledal.
“Zato, ker se nisem še nikoli,” sem iskreno odvrnila. “Bojim se globin.” Ian je stopil k meni in sedel k meni. Objel me je okoli ramen in pritisnil poljub na moje lice. Zadnje čase je to vedno počel. Domnevala sem, da me tako poskuša prepričati, da naj se mu prepustim. Z lahkoto sem se mu znala upreti.
“Naj te ne bo strah. Za vse je enkrat prvič,” je dejal. S tem me ni potolažil, saj sem postala le bolj živčna.
Dvignila sem pogled in se srečala z njegovimi očmi. Iskrica v njegovih očeh mi je povedala vse. Ne bo se predal.
“Hm ... Domnevam, da me boš prepričeval dokler ne bom pristala?” sem ga vprašala. Nasmehnil se je in veselo pokimal. Pa še to.
“Prav. Vendar ne pričakuj, da se bom potopila do globin,” sem odvrnila. “Tem jeklenkam sploh ne zaupam. Mogoče pa si pripravil načrt, da me boš spravil s tega sveta.” Zasmejal se je moji izjavi, nato pa me prijel in privil k sebi, v svoj objem. Vdihnila sem njegov vonj, nato pa se počasi prepustila objemu.
“Na kraj pameti mi ne pade, da bi ti škodoval,” je šepnil. “Želel sem le, da bi se mi pridružila. In ne bova šla v globine.”
Odmaknila sem se.
“Kam pa?” sem z zanimanjem vprašala.
“Samo do koralnega grebena. Ni globoko,” mi je zagotovil. Koralni greben ... To bi bilo lahko zanimivo, sem pomislila.
“No ... Prav. V tem primeru me zanima,” sem rekla.
Odpravila sva se. Ko je z jahto prišel blizu grebena, kjer sva se nameravala potapljati, je ustavil motor in spustil sidro. Počakala sem, da je prišel do mene. Prinesel je opremo. Pokazal mi je, kako naj si jo potegnem čez kopalke in namestim jeklenko. Čeprav nisem bila prepričana sama vase, je on bil zraven, kar se mi je zdelo najbolj pomembno.
“Ta zadeva je težka,” sem zastokala in pokazala na jeklenko. Počutila sem se, kot da me vleče njena teža dol.
“Vendar je obvezna,” je dejal.
Pokimala sem, nato pa sem si nadela plavutke in si na oči pritrdila masko z njegovo pomočjo. V opremi sem se počutila okorno, kar sem prepisovala svojemu neznanju. Prvič sem sploh pomislila, da bi preizkusila nekaj novega.
“Si pripravljena?” me je vprašal, ko je bil še on oblečen. Pokimala sem. Opazovala sem, kako je skočil v vodo, da je voda pršela naokoli. Globoko sem vdihnila, nato pa skočila še sama v vodo in pri tem držala oči zaprte.
Ko sem ponovno odprla oči, sem zagledala koralni greben, ki se je bohotil od barv. Kako čudovito, sem pomislila, ko sem zagledala oranžne ribice, ki so plavale naokoli. Obrnila sem glavo in s pogledom poiskala Iana. Prišel je bližje k meni in me prijel za roko. Pomignil mi je, da naj mu sledim in zaplavala sva mimo grebena.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba! Všeč mi je tvoj stil pisanja, ki privleče veliko bralcev. Nadaljuj s pisanjem, ker mi je zgodba zeeelo všeč!:heart:
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica