“Ian, ne bi rada sedaj o tem,” sem rekla. “Mislim, da bi bilo najboljše, da še nekaj časa počakava. Saj si mi dal mesec časa, da ti dokažem ...”
“Vem,” je prekinil moj večni izgovor. “To je bil samo moj predlog. Če me boš zavrnila, bom razumel.”
S slednjimi besedami se je obrnil in zapustil spalnico. Počutila sem se kot zadnji drek, vendar sem vedela, da je mislil resno. Ne bo prekršil dogovora. Vsaj upala sem, da ga ne bo, saj si življenja brez njega nisem znala predstavljati.
Kljub vsemu, kar se je zgodilo v zadnjem času, sem vedela, da mu bom prej ali slej podlegla. To je bilo dokončno.
* * *
Naslednje dni sva preživela večinoma na plaži. Bila sem že krepko opečena, čeprav sem si kožo mazala s kremo. Bila sem jezna, saj sem izgledala kot kuhana rakovica. Ob mojih pripombah se je Ian smejal in dodal, da bo koža v nekaj dneh porjavela. Do takrat pa naj se izogibam sonca. Nekoliko slabe volje sem prebila čas v sobi od kosila do poznega popoldneva, ko sem se mu pridružila na plaži in sva se odpravila na kakšen izlet z jahto. Bilo mi je žal, da sem gnila v apartmaju.
“Tukaj si,” je pripomnil, ko sem se povzpela na jahto in opazovala, kako je pripravljal motor. Tega, da zna uporabljati jahto, mu nisem predpisovala. Očitno o njem nisem vedela čisto vse, kot sem si predstavljala.
“Ja. Kam greva?” sem vprašala in sedla na oblazinjeno klop. Jahta je bila razkošna. Predvsem mi je bilo všeč, da je imela tudi spalnico in mini kuhinjo. Bila je dejansko pripravljena za bivanje na morju.
Ošinil me je s pogledom.
“Nameraval sem se iti potapljati,” je dejal. “Upam, da nimaš nič proti, če se mi boš pridružila.” Potapljanje? Sranje! Še nikoli se nisem potapljala.
“Raje ne,” sem odvrnila.
“Zakaj?” me je nekoliko presenečeno pogledal.
“Zato, ker se nisem še nikoli,” sem iskreno odvrnila. “Bojim se globin.” Ian je stopil k meni in sedel k meni. Objel me je okoli ramen in pritisnil poljub na moje lice. Zadnje čase je to vedno počel. Domnevala sem, da me tako poskuša prepričati, da naj se mu prepustim. Z lahkoto sem se mu znala upreti.
“Naj te ne bo strah. Za vse je enkrat prvič,” je dejal. S tem me ni potolažil, saj sem postala le bolj živčna.
Dvignila sem pogled in se srečala z njegovimi očmi. Iskrica v njegovih očeh mi je povedala vse. Ne bo se predal.
“Hm ... Domnevam, da me boš prepričeval dokler ne bom pristala?” sem ga vprašala. Nasmehnil se je in veselo pokimal. Pa še to.
“Prav. Vendar ne pričakuj, da se bom potopila do globin,” sem odvrnila. “Tem jeklenkam sploh ne zaupam. Mogoče pa si pripravil načrt, da me boš spravil s tega sveta.” Zasmejal se je moji izjavi, nato pa me prijel in privil k sebi, v svoj objem. Vdihnila sem njegov vonj, nato pa se počasi prepustila objemu.
“Na kraj pameti mi ne pade, da bi ti škodoval,” je šepnil. “Želel sem le, da bi se mi pridružila. In ne bova šla v globine.”
Odmaknila sem se.
“Kam pa?” sem z zanimanjem vprašala.
“Samo do koralnega grebena. Ni globoko,” mi je zagotovil. Koralni greben ... To bi bilo lahko zanimivo, sem pomislila.
“No ... Prav. V tem primeru me zanima,” sem rekla.
Odpravila sva se. Ko je z jahto prišel blizu grebena, kjer sva se nameravala potapljati, je ustavil motor in spustil sidro. Počakala sem, da je prišel do mene. Prinesel je opremo. Pokazal mi je, kako naj si jo potegnem čez kopalke in namestim jeklenko. Čeprav nisem bila prepričana sama vase, je on bil zraven, kar se mi je zdelo najbolj pomembno.
“Ta zadeva je težka,” sem zastokala in pokazala na jeklenko. Počutila sem se, kot da me vleče njena teža dol.
“Vendar je obvezna,” je dejal.
Pokimala sem, nato pa sem si nadela plavutke in si na oči pritrdila masko z njegovo pomočjo. V opremi sem se počutila okorno, kar sem prepisovala svojemu neznanju. Prvič sem sploh pomislila, da bi preizkusila nekaj novega.
“Si pripravljena?” me je vprašal, ko je bil še on oblečen. Pokimala sem. Opazovala sem, kako je skočil v vodo, da je voda pršela naokoli. Globoko sem vdihnila, nato pa skočila še sama v vodo in pri tem držala oči zaprte.
Ko sem ponovno odprla oči, sem zagledala koralni greben, ki se je bohotil od barv. Kako čudovito, sem pomislila, ko sem zagledala oranžne ribice, ki so plavale naokoli. Obrnila sem glavo in s pogledom poiskala Iana. Prišel je bližje k meni in me prijel za roko. Pomignil mi je, da naj mu sledim in zaplavala sva mimo grebena.
“Vem,” je prekinil moj večni izgovor. “To je bil samo moj predlog. Če me boš zavrnila, bom razumel.”
S slednjimi besedami se je obrnil in zapustil spalnico. Počutila sem se kot zadnji drek, vendar sem vedela, da je mislil resno. Ne bo prekršil dogovora. Vsaj upala sem, da ga ne bo, saj si življenja brez njega nisem znala predstavljati.
Kljub vsemu, kar se je zgodilo v zadnjem času, sem vedela, da mu bom prej ali slej podlegla. To je bilo dokončno.
* * *
Naslednje dni sva preživela večinoma na plaži. Bila sem že krepko opečena, čeprav sem si kožo mazala s kremo. Bila sem jezna, saj sem izgledala kot kuhana rakovica. Ob mojih pripombah se je Ian smejal in dodal, da bo koža v nekaj dneh porjavela. Do takrat pa naj se izogibam sonca. Nekoliko slabe volje sem prebila čas v sobi od kosila do poznega popoldneva, ko sem se mu pridružila na plaži in sva se odpravila na kakšen izlet z jahto. Bilo mi je žal, da sem gnila v apartmaju.
“Tukaj si,” je pripomnil, ko sem se povzpela na jahto in opazovala, kako je pripravljal motor. Tega, da zna uporabljati jahto, mu nisem predpisovala. Očitno o njem nisem vedela čisto vse, kot sem si predstavljala.
“Ja. Kam greva?” sem vprašala in sedla na oblazinjeno klop. Jahta je bila razkošna. Predvsem mi je bilo všeč, da je imela tudi spalnico in mini kuhinjo. Bila je dejansko pripravljena za bivanje na morju.
Ošinil me je s pogledom.
“Nameraval sem se iti potapljati,” je dejal. “Upam, da nimaš nič proti, če se mi boš pridružila.” Potapljanje? Sranje! Še nikoli se nisem potapljala.
“Raje ne,” sem odvrnila.
“Zakaj?” me je nekoliko presenečeno pogledal.
“Zato, ker se nisem še nikoli,” sem iskreno odvrnila. “Bojim se globin.” Ian je stopil k meni in sedel k meni. Objel me je okoli ramen in pritisnil poljub na moje lice. Zadnje čase je to vedno počel. Domnevala sem, da me tako poskuša prepričati, da naj se mu prepustim. Z lahkoto sem se mu znala upreti.
“Naj te ne bo strah. Za vse je enkrat prvič,” je dejal. S tem me ni potolažil, saj sem postala le bolj živčna.
Dvignila sem pogled in se srečala z njegovimi očmi. Iskrica v njegovih očeh mi je povedala vse. Ne bo se predal.
“Hm ... Domnevam, da me boš prepričeval dokler ne bom pristala?” sem ga vprašala. Nasmehnil se je in veselo pokimal. Pa še to.
“Prav. Vendar ne pričakuj, da se bom potopila do globin,” sem odvrnila. “Tem jeklenkam sploh ne zaupam. Mogoče pa si pripravil načrt, da me boš spravil s tega sveta.” Zasmejal se je moji izjavi, nato pa me prijel in privil k sebi, v svoj objem. Vdihnila sem njegov vonj, nato pa se počasi prepustila objemu.
“Na kraj pameti mi ne pade, da bi ti škodoval,” je šepnil. “Želel sem le, da bi se mi pridružila. In ne bova šla v globine.”
Odmaknila sem se.
“Kam pa?” sem z zanimanjem vprašala.
“Samo do koralnega grebena. Ni globoko,” mi je zagotovil. Koralni greben ... To bi bilo lahko zanimivo, sem pomislila.
“No ... Prav. V tem primeru me zanima,” sem rekla.
Odpravila sva se. Ko je z jahto prišel blizu grebena, kjer sva se nameravala potapljati, je ustavil motor in spustil sidro. Počakala sem, da je prišel do mene. Prinesel je opremo. Pokazal mi je, kako naj si jo potegnem čez kopalke in namestim jeklenko. Čeprav nisem bila prepričana sama vase, je on bil zraven, kar se mi je zdelo najbolj pomembno.
“Ta zadeva je težka,” sem zastokala in pokazala na jeklenko. Počutila sem se, kot da me vleče njena teža dol.
“Vendar je obvezna,” je dejal.
Pokimala sem, nato pa sem si nadela plavutke in si na oči pritrdila masko z njegovo pomočjo. V opremi sem se počutila okorno, kar sem prepisovala svojemu neznanju. Prvič sem sploh pomislila, da bi preizkusila nekaj novega.
“Si pripravljena?” me je vprašal, ko je bil še on oblečen. Pokimala sem. Opazovala sem, kako je skočil v vodo, da je voda pršela naokoli. Globoko sem vdihnila, nato pa skočila še sama v vodo in pri tem držala oči zaprte.
Ko sem ponovno odprla oči, sem zagledala koralni greben, ki se je bohotil od barv. Kako čudovito, sem pomislila, ko sem zagledala oranžne ribice, ki so plavale naokoli. Obrnila sem glavo in s pogledom poiskala Iana. Prišel je bližje k meni in me prijel za roko. Pomignil mi je, da naj mu sledim in zaplavala sva mimo grebena.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba! Všeč mi je tvoj stil pisanja, ki privleče veliko bralcev. Nadaljuj s pisanjem, ker mi je zgodba zeeelo všeč!:heart:
0
Moj odgovor:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Kaaaaaaaaaaaaaaaaj
Dej ne mi delat luštoov:sob::thumbsup::thumbsup::thumbsup:
Absolutno ...
:sob:Kok kjuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuutt:heart_eyes::kissing_heart::sob::cry: