ZGODBA 5. DEL
0
3. Noč
*i*Stala sem v veliki črni sobi. Ničesar nisem videla. Vedela sem le to, da je soba ogromna in, da je v njej nekaj zlega. Nekaj močnega, živega, zlega. Obrnila sem se, da bi našla svetlobo. Ni je bilo. Potem, pa me je nekaj dvignilo in pribilo ob steno. Zaslišala sem korake. Začutila sem izdih ob mojem ušesu.
»Dobrodošla,« je nekaj šepnilo na moje uho. Zgrabila me je panika. Začela sem se premikati, a sem kmalu ugotovila, da se ne morem. Takrat je sobo razsvetlila rdeča svetloba. Ne sobo, dvorano. Na sredini, pa je bila za par centimetrov od tal dvignjena ogromna peščena ura, v kateri bi jaz lahko stala. Poleg sebe pa sem zagledala mladega črnolasega moškega v črnem ogrinjalu. Prestrašila sem se. Ugotovila sem, da lahko obrnem glavo. Moški je stopil stran od mene in še naprej šepetal.
»No, zdaj me vidiš,« je privoščljivo rekel. »No, zdaj pa mi povej. Kje je?«
»N-nev-vem-m o č-čem-m g-gov-vor-rit-te!« sem prestrašeno zajecljala. Moški pa se je le zasmejal.
»O, veš veš. In mi boš povedala kje je,« je rekel zlovešče.
»Kdo?« sem zacvilila.
»Ti veš! In prej ali slej mi boš povedala!« mi je zagrozil. »Razen, če hočeš, da upotabim to!« Pokazal je na peščeno uro. Ko je videl, da sem tiho, je zlobno pojasnil: »Vsak, ki pristane v njej, mu ostale le pet ur življenja.« Zasmejal se je. Postalo me je strah. Poskusila sem se izviti iz nevidnega prijema, a me je moški ustavil. S prstom je drsel po moji podlaketi, doklet ni prišel do zapestja. Iz plašča je potegnil nož in naredil majhno, a globoko zarezo v moje zapestje. Čez moje telo se je razlila bolečina. Zakričala sem. Moški se je zakrohotal.*i* Sanje so se razblinile in planila sem pokonci. Po licih so se mi ulile solze. Nisem vedela zakaj. Bolela me je podlaket. Prijela sem jo. Skoraj sem zakričala, ker sem se dotaknila rane na zapestju. Spet se je ulul naval solz. Začutila sem zmajčka, kako se je premikal na meni. Pogledal me je s svojimi črnimi razumevajočimi očmi. Objela sem ga.
*i*Stala sem v veliki črni sobi. Ničesar nisem videla. Vedela sem le to, da je soba ogromna in, da je v njej nekaj zlega. Nekaj močnega, živega, zlega. Obrnila sem se, da bi našla svetlobo. Ni je bilo. Potem, pa me je nekaj dvignilo in pribilo ob steno. Zaslišala sem korake. Začutila sem izdih ob mojem ušesu.
»Dobrodošla,« je nekaj šepnilo na moje uho. Zgrabila me je panika. Začela sem se premikati, a sem kmalu ugotovila, da se ne morem. Takrat je sobo razsvetlila rdeča svetloba. Ne sobo, dvorano. Na sredini, pa je bila za par centimetrov od tal dvignjena ogromna peščena ura, v kateri bi jaz lahko stala. Poleg sebe pa sem zagledala mladega črnolasega moškega v črnem ogrinjalu. Prestrašila sem se. Ugotovila sem, da lahko obrnem glavo. Moški je stopil stran od mene in še naprej šepetal.
»No, zdaj me vidiš,« je privoščljivo rekel. »No, zdaj pa mi povej. Kje je?«
»N-nev-vem-m o č-čem-m g-gov-vor-rit-te!« sem prestrašeno zajecljala. Moški pa se je le zasmejal.
»O, veš veš. In mi boš povedala kje je,« je rekel zlovešče.
»Kdo?« sem zacvilila.
»Ti veš! In prej ali slej mi boš povedala!« mi je zagrozil. »Razen, če hočeš, da upotabim to!« Pokazal je na peščeno uro. Ko je videl, da sem tiho, je zlobno pojasnil: »Vsak, ki pristane v njej, mu ostale le pet ur življenja.« Zasmejal se je. Postalo me je strah. Poskusila sem se izviti iz nevidnega prijema, a me je moški ustavil. S prstom je drsel po moji podlaketi, doklet ni prišel do zapestja. Iz plašča je potegnil nož in naredil majhno, a globoko zarezo v moje zapestje. Čez moje telo se je razlila bolečina. Zakričala sem. Moški se je zakrohotal.*i* Sanje so se razblinile in planila sem pokonci. Po licih so se mi ulile solze. Nisem vedela zakaj. Bolela me je podlaket. Prijela sem jo. Skoraj sem zakričala, ker sem se dotaknila rane na zapestju. Spet se je ulul naval solz. Začutila sem zmajčka, kako se je premikal na meni. Pogledal me je s svojimi črnimi razumevajočimi očmi. Objela sem ga.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Fajn.
lp
lp
0
c🍪🍪kie
Moj odgovor:
attached
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Attachment issues
hej
js mam kar ogromne attachment issues in so grozni kr cel moj dan in celo moje pocutje potem temelji na tisti osebi in ce je zacutim neko majckeno spremembico v obnasanju bom zacela tezit "a si jezna name?" in je samu pac grozno kr analiziram vse. in na neko osebo sm navezana dokler ne pride druga in se sam ponaujla in ponaujla in nemorem se resit tega. In ce se zgodi da se navezem na tipa in da pole on slucajno hoce nekej vec se zagabim sama sebi in ratam tku micken nesramna in ga na nek nacin "odjebem" ker pac avoidment issues so tudi krejzi pri meni in pol se pocutim slabo kr imajo vsi zveze js pa jo nekako nemorem met. in niti nevem zakej se mi tu dogaja samu pac groznu je
a ma kdo kaksen predlog kaj da nrdim kr sm res obupana zadnje case zaradi tega
js mam kar ogromne attachment issues in so grozni kr cel moj dan in celo moje pocutje potem temelji na tisti osebi in ce je zacutim neko majckeno spremembico v obnasanju bom zacela tezit "a si jezna name?" in je samu pac grozno kr analiziram vse. in na neko osebo sm navezana dokler ne pride druga in se sam ponaujla in ponaujla in nemorem se resit tega. In ce se zgodi da se navezem na tipa in da pole on slucajno hoce nekej vec se zagabim sama sebi in ratam tku micken nesramna in ga na nek nacin "odjebem" ker pac avoidment issues so tudi krejzi pri meni in pol se pocutim slabo kr imajo vsi zveze js pa jo nekako nemorem met. in niti nevem zakej se mi tu dogaja samu pac groznu je
a ma kdo kaksen predlog kaj da nrdim kr sm res obupana zadnje case zaradi tega
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Abba my lovee:heart_eyes::kissing_heart:
:thinking::thinking::rolling_eyes::rolling_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:Abba!






Pisalnica