Ta dogodek sem zvečer in še dolgo v noč po tistem dnevu premlevala. Tolikokrat sem šla čez vse v glavi, tolikokrat sem si zavrtela posnetke da sem mi je že zdelo, kot da so to le sanje. Da to ni resničnost.
Zjutraj se je že zdelo kot zelo oddaljene sanje, ki sem se jih komaj spomnila. Bilo me je strah, da bo vsem povedal. Kaj, če že vsi vejo?? Ko sem prišla v šolo sem takoj povedala moji najboljši prijateljici za vse. Njej se to vse skupaj ni zdelo resnično. Seveda je bila vesela zame, toda jaz nisem imela pojma kaj naj. Kaj pa, če je to samo rekel, da me ne bi užalil? Kaj pa, če je mislil koga drugega? Kaj pa…
Kaj naj le naredim? Nisem bila pripravljena na to, da bi bila skupaj. Niti malo ne.
Močno sem upala, da ni nikomur povedal. In ker nihče tega ni niti z besedico omeni, sem sklepala da ni nikomur povedal. Močno sem si oddahnila. Bila sem mu zelo hvaležna.
Med glavnim odmorom v angleščini je stal čisto zraven mene, moje srce pa je bilo kot noro. Kaj naj rečem? Naj sploh kaj rečem? Kako bo izgledalo? Kaj si misli o meni? Kako gleda name?
Na koncu nisem ničesar rekla. Bilo mi je hudo, ker sem ga kar ignorirala, ampak res nisem mogla.
Ko je bilo dneva konec, sem si globoko oddahnila. Dobro, vse je šlo kot po maslu. Nihče še ne ve in nič mi ni rekel.
Doma sem bila že prepričana, da so bile le sanje. To ni mogoče. Potem pa je moj telefon zavibriral, in prispelo je njegovo sporočilo. Moje srce je začelo biti kot ponorelo. Spraševal me je, če smo pisali danes test. Nič takšnega, toda to je bil jasen znak, da se je to res zgodilo. Imel je prijatelje v mojem razredu, lahko bi njih vprašal. In nikoli mi ne bi kar tako pisal. Nikoli mi še ni.
Takrat sem končno začela verjeti. Da je res. Res je. Vse je res. Zdelo se je tako neverjetno.
To je seveda odločilno vplivalo na najin odnos. Vse se je spremenilo. Nikoli si nisem mislila, da bo kadarkoli tako med nama. Bilo je… preprosto neverjetno.
_______________________
okj, im sorry da je mal bedn del pa da je tok kratek. res nism najdla navdiha te dni tkoda zato tut zamuja. bo pa od zdej naprej spet redno, usako soboto ob 10. pa tut upam da bo bolš šlo s pisanjem.
lyy:yellow_heart:
Zjutraj se je že zdelo kot zelo oddaljene sanje, ki sem se jih komaj spomnila. Bilo me je strah, da bo vsem povedal. Kaj, če že vsi vejo?? Ko sem prišla v šolo sem takoj povedala moji najboljši prijateljici za vse. Njej se to vse skupaj ni zdelo resnično. Seveda je bila vesela zame, toda jaz nisem imela pojma kaj naj. Kaj pa, če je to samo rekel, da me ne bi užalil? Kaj pa, če je mislil koga drugega? Kaj pa…
Kaj naj le naredim? Nisem bila pripravljena na to, da bi bila skupaj. Niti malo ne.
Močno sem upala, da ni nikomur povedal. In ker nihče tega ni niti z besedico omeni, sem sklepala da ni nikomur povedal. Močno sem si oddahnila. Bila sem mu zelo hvaležna.
Med glavnim odmorom v angleščini je stal čisto zraven mene, moje srce pa je bilo kot noro. Kaj naj rečem? Naj sploh kaj rečem? Kako bo izgledalo? Kaj si misli o meni? Kako gleda name?
Na koncu nisem ničesar rekla. Bilo mi je hudo, ker sem ga kar ignorirala, ampak res nisem mogla.
Ko je bilo dneva konec, sem si globoko oddahnila. Dobro, vse je šlo kot po maslu. Nihče še ne ve in nič mi ni rekel.
Doma sem bila že prepričana, da so bile le sanje. To ni mogoče. Potem pa je moj telefon zavibriral, in prispelo je njegovo sporočilo. Moje srce je začelo biti kot ponorelo. Spraševal me je, če smo pisali danes test. Nič takšnega, toda to je bil jasen znak, da se je to res zgodilo. Imel je prijatelje v mojem razredu, lahko bi njih vprašal. In nikoli mi ne bi kar tako pisal. Nikoli mi še ni.
Takrat sem končno začela verjeti. Da je res. Res je. Vse je res. Zdelo se je tako neverjetno.
To je seveda odločilno vplivalo na najin odnos. Vse se je spremenilo. Nikoli si nisem mislila, da bo kadarkoli tako med nama. Bilo je… preprosto neverjetno.
_______________________
okj, im sorry da je mal bedn del pa da je tok kratek. res nism najdla navdiha te dni tkoda zato tut zamuja. bo pa od zdej naprej spet redno, usako soboto ob 10. pa tut upam da bo bolš šlo s pisanjem.
lyy:yellow_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ni bedn, je supr:heart_eyes: pac komi cakam itak na novga ne mislim se ponavljat od vedno. pac vsec mi je da je bil tko normaln, sam se vseen tko special:heart: luve you
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
vavvvvv tvoj crush ve da si vanjjjj to je res po naslovu: mora ali sanje? pac norooo:heart_eyes:
lovam:sunglasses:
pa lepo da bo spet redno sm vesela:stuck_out_tongue_winking_eye::stuck_out_tongue_winking_eye::kissing_closed_eyes:
lysm:sweat_smile::innocent:
lovam:sunglasses:
pa lepo da bo spet redno sm vesela:stuck_out_tongue_winking_eye::stuck_out_tongue_winking_eye::kissing_closed_eyes:
lysm:sweat_smile::innocent:
1
ja vem😭😭😭😭😭Sam v soli nas mucjo 10000% res😭😭😭 bo mogoc ta tedn ampak nic ne obljubljam😭😭😭 sori ampak verjetno stekas
ja lepo se mej❤️
ja lepo se mej❤️
Moj odgovor:
jokam se
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sama doma
Sama sem doma moje mami in atija ni, sestra je en krožek končala že pred pol ure, pa starši vejo, da je tam in da jo morjo pobrat, me fuuuuuuul skrbi da se jim ni kej zgudil, nobenih kontaktov nimam razen babi k žvi zraven nas, pa je ni pa zravn ns žvijo tut moji bratranc pa sestrična pa njeni, sam tut njenih ni doma. nobenih kontaktov nimam, razen maminega outlooka k pa mal slabo dela, ni jih pa doma kakih 2 uri odkar sem jaz prišla dam, in zdej jokam. kva nej nardim






Pisalnica