Živijo!
Dobila sem malce drugačno idejo za tole rubriko. Sicer je naslov: Pomagaj prijatelju, nasvet,... vendar bom jaz pojasnila SVOJO obliko stiske, potem pa še namenila nekaj besed tistim, ki so v stiski. Uživajte <3

MOJA STISKA
Spravila sem skupaj, v manjšo besedilo, svojo stisko. Sprva (pred nekaj leti) sem mislila, da se to meni ne bo dogajalo, da sem pač kdor sem. Vendar.... ni tako lahko kot zgleda.
"Današnja družba želi, da so punce popolne. ne smemo biti preveč piflarske, saj potem mislimo samo na ocene. Če pa imamo slabe ocene, smo zabite. Če ne pokažemo kože, smo dolgočasne, če pa je pokažemo preveč, se mečemo ven. Če imamo premalo make-upa, smo grde, če pa ga imamo preveč, nismo naravne. Če imamo premalo urejene lase, se 'zapuščamo', če imamo preveč urejene lase, mislimo samo na videz. Če imamo nekaj kilogramov preveč, smo debele, vendar če smo suhe, nimamo 'ničesar za pokazat'. Če smo previsoke, nas noben fant ne bo želel, prav tako če smo prenizke."
To je moja stiska. Nisem popolna, nimam velike zadnjice in prsi, kot druge punce moje starosti, ne nosim make-upa, vsak dan imam navaden čop, sem presuha,... in na vse te teme dobivam od fantov precej kritik, zaradi katerih preživljam svoj čas pod tušem in v postelji v solzah. Nisem še uspela priti do točke, kjer bi lahko rekla da mi ni mar za nič od tega. Ker mi je, še preveč mi je mar. Na žalost..

OD MENE, ZA OSTALE LJUDI V STISKI. UPAM DA SE BOSTE POČUTILI VSAJ MALCE BOLJE.
"Ne bom vedno razumela bolečin, vendar bom tam zate, ko me boš najbolj rabil/a.
Ne bom vedno videla razloga za žalost, vendar bom vedela, da imaš ti svoj razlog.
Ne bom te obsojala, tudi če si ti kaj naredil/a narobe. Ljudje delamo napake. In tudi ti si samo človek.
Ne bom vedno točno tam, vendar to ne pomeni da ne mislim tudi nate."

"Če želiš govoriti, bom poslušala.
Če želiš molčati, bom tiho sedela poleg tebe.
Če želiš biti sam/a, bom čakala da me pokličeš.
Vendar mi ne reci, da si v redu, če vidim da nisi. Ne nasedam tvojemu nasmešku, ko vidim bolečino v tvojih očeh."

Upam da sem vsaj malce prispevala. Sicer tole ni ravno nasvet in dvomim da sem komu pomagala, vendar se mi je zdelo pomembno (prvi del objave), da se vsi zavedamo da tudi tisti ki pomagajo ostalim v stiski, so lahko v stiski. Pomagajte ljudem. In morda bodo tisti pomagali tudi vam. Tudi najbolj nasmejan, prijeten, družaben človek je lahko v veliki stiski. Ni nujno, da so samo tisti ki se oblačijo v črno in se ne družijo z nikomer. Tako je le v srednješolskih filmih.

Lp, No Name