*b*Roux*b*
"Aurora! Pandora in Iskra sta šli tja," pomignem proti mizi na koncu jedilnice. "Daj, boš res sedela z Avo, Vesno in Anajo?"
"Eh, saj veš, da ne," se mi sijoče nasmehne in odnese pladenj proti najinima prijateljicama. Iskra me za trenutek ošine s pogledom. Nekako... očitajoče. Ne. Drugače. Zagotovo ne očitajoče. Hkrati žalostno, jezno, obupano in pomilovalno. Ne razumem, kaj mi želi povedati s tem, zato sedem in jo rahlo brcnem pod mizo, da me spet pogleda. Dvignem obrvi, ona pa le skomigne in se namrščeno zazre v svoje špagete.
"Okej, Pandora, kam bomo že šli? Aja, na sladoled?" začne klepetati Aurora.
"Bubble tea," jo popravi Pandora.
"Ah, saj res. A gre Ava lahko z nami? Kaj me tako gledaš, Roux?"
"Ne vem, ni bilo tako planirano. Aurora, prosim, mi smo 'original' skupina. Naslednjič gremo lahko z Avo in Otisom. OK?" naslonim brado na dlani.
"Okej. Kam? V Alejo? Rooouuuux!"
"V Aleji ga ni. Ne vem, saj ima Feliks vse splanirano do zadnje podrobnosti, pika in konec. O čem bi se še rada pogovarjala?" se grenko oglasi Iskra, ne da bi dvignila pogled. Spogledam se s Pandoro in nato obe živčno ošineva Auroro, ki je videti, da hoče nekaj reči, pa se zadržuje. "Je vse okej, Iskra?" jo nazadnje vpraša. Iskra dvigne glavo. "Ja," odgovori. "Daj, povej, kaj bi govorila. O bubble tea-ju se nimamo več kaj pogovarjati. O čem bi se še pogovarjala?"
"O, gospa Korenček!" se nenadoma zasliši tik nad mojim ušesom. Ojoj. Ne zdaj. Vesna.
"Hej, Ovčka," doda še Anaja. "Je vse kul? Te bodo obrili, rabijo volno? No, veš, ne razumem jih. Zakaj bi obrili tebe, tvoji lasje so grdi. Nič ne bi imeli od tega. Že bolje, če se spravijio na ovco." Grobo potegne Iskro za lase.
"Ej!" zakričim. "Pazi, Anaja. Če to narediš še enkrat, boš točno to dobila tudi nazaj, to ti obljubim!"
"Ojoj, kako se bojim."
"Nehaj, Anaja," se vmeša Pandora. "Nič ti nismo naredile. Ti si začela."
"Ja, in kaj boš zdaj, boš povedala mamici? Ali učiteljici? Učiteljicaaa, Anaja mi nagaaaja," počepne in govori s pretirano visokim glasom. Ima me, da bi jo brcnila. Iskra vstane. "Kaj hočete od nas!?"
"Uh, ta bo težka. Od vas? Nee, bolj od tebe. V glavnem to, da izgineš s te šole."
"Okej. Tudi to uresničiti bo težka," jo grdo pogledam.
"Točno tako," reče Pandora. "Zdaj pa pusti Iskro na miru. Stokrat boljša je od tebe. Vprašaj, kogar hočeš. Kogarkoli," naslednji del močno poudari, "ki ni glup."
Anaja se rahlo nasmehne z desnim kotičkom ustnice. Obrne se k Aurori in si navije pramen njenih las okrog prsta. "Je Iskra res stokrat boljša od mene?"
"Ja," odvrne Aurora.
Ne, pa ne. Ne odvrne tega. To bi odvrnila dvanajstletna Aurora iz sedmega razreda.
Trinajstletna, današnja Aurora molči.
"Aurora! Pandora in Iskra sta šli tja," pomignem proti mizi na koncu jedilnice. "Daj, boš res sedela z Avo, Vesno in Anajo?"
"Eh, saj veš, da ne," se mi sijoče nasmehne in odnese pladenj proti najinima prijateljicama. Iskra me za trenutek ošine s pogledom. Nekako... očitajoče. Ne. Drugače. Zagotovo ne očitajoče. Hkrati žalostno, jezno, obupano in pomilovalno. Ne razumem, kaj mi želi povedati s tem, zato sedem in jo rahlo brcnem pod mizo, da me spet pogleda. Dvignem obrvi, ona pa le skomigne in se namrščeno zazre v svoje špagete.
"Okej, Pandora, kam bomo že šli? Aja, na sladoled?" začne klepetati Aurora.
"Bubble tea," jo popravi Pandora.
"Ah, saj res. A gre Ava lahko z nami? Kaj me tako gledaš, Roux?"
"Ne vem, ni bilo tako planirano. Aurora, prosim, mi smo 'original' skupina. Naslednjič gremo lahko z Avo in Otisom. OK?" naslonim brado na dlani.
"Okej. Kam? V Alejo? Rooouuuux!"
"V Aleji ga ni. Ne vem, saj ima Feliks vse splanirano do zadnje podrobnosti, pika in konec. O čem bi se še rada pogovarjala?" se grenko oglasi Iskra, ne da bi dvignila pogled. Spogledam se s Pandoro in nato obe živčno ošineva Auroro, ki je videti, da hoče nekaj reči, pa se zadržuje. "Je vse okej, Iskra?" jo nazadnje vpraša. Iskra dvigne glavo. "Ja," odgovori. "Daj, povej, kaj bi govorila. O bubble tea-ju se nimamo več kaj pogovarjati. O čem bi se še pogovarjala?"
"O, gospa Korenček!" se nenadoma zasliši tik nad mojim ušesom. Ojoj. Ne zdaj. Vesna.
"Hej, Ovčka," doda še Anaja. "Je vse kul? Te bodo obrili, rabijo volno? No, veš, ne razumem jih. Zakaj bi obrili tebe, tvoji lasje so grdi. Nič ne bi imeli od tega. Že bolje, če se spravijio na ovco." Grobo potegne Iskro za lase.
"Ej!" zakričim. "Pazi, Anaja. Če to narediš še enkrat, boš točno to dobila tudi nazaj, to ti obljubim!"
"Ojoj, kako se bojim."
"Nehaj, Anaja," se vmeša Pandora. "Nič ti nismo naredile. Ti si začela."
"Ja, in kaj boš zdaj, boš povedala mamici? Ali učiteljici? Učiteljicaaa, Anaja mi nagaaaja," počepne in govori s pretirano visokim glasom. Ima me, da bi jo brcnila. Iskra vstane. "Kaj hočete od nas!?"
"Uh, ta bo težka. Od vas? Nee, bolj od tebe. V glavnem to, da izgineš s te šole."
"Okej. Tudi to uresničiti bo težka," jo grdo pogledam.
"Točno tako," reče Pandora. "Zdaj pa pusti Iskro na miru. Stokrat boljša je od tebe. Vprašaj, kogar hočeš. Kogarkoli," naslednji del močno poudari, "ki ni glup."
Anaja se rahlo nasmehne z desnim kotičkom ustnice. Obrne se k Aurori in si navije pramen njenih las okrog prsta. "Je Iskra res stokrat boljša od mene?"
"Ja," odvrne Aurora.
Ne, pa ne. Ne odvrne tega. To bi odvrnila dvanajstletna Aurora iz sedmega razreda.
Trinajstletna, današnja Aurora molči.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Girl nimam besed<3 pač tu ne veš kj se bo zgodlo nč pojma nimaš<3 ful hvala da pišeš tako zgodbico:kissing_heart::heart_eyes::hugging:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Fuuul dobr delček! :heart_eyes:
Sorry ker prej nisem toliko komentirala, ker nisem imela časa...
Lysmmm:kissing_closed_eyes:
Sorry ker prej nisem toliko komentirala, ker nisem imela časa...
Lysmmm:kissing_closed_eyes:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Fenomenalno
1
Moj odgovor:
Pinkgirl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Valeta - problem
Včeraj mi je pisala sošolka, kakšno obleko bom imela za valeto, ker so šli kupit obleko za mojega soplesalca. ( moja sosolka je njegova prijateljica ne sestra ) Jaz sporočila nisem videla, ker nisem imela telefona, in sem ga prebrala šele danes zvečer, zato sem odgovorila sele danes zvecer
Soplesalcu sem že prej povedala, kakšno obleko bom imela, ampak si očitno ni zapomnil in je zato spraševal naprej. Jaz tega nisem povedala nikomur drugemu, razen njemu zato tudi ona ni mogla vedeti in me je morala vprašati.
Zdaj sem povedala, kaksno bom imela ampak mi ni čisto jasno, zakaj me ni mogel on direktno vprašati, namesto da gre to preko drugih. Sej ne plesem z njo ampak z njim. in a me bo jutri cudno gledo veretno si je mislo da sem grozna ker nisem takoj odpisala ampak naslednji vecer ampak o je bravo obleke vedo zato ne vem a je pozabil.
Soplesalcu sem že prej povedala, kakšno obleko bom imela, ampak si očitno ni zapomnil in je zato spraševal naprej. Jaz tega nisem povedala nikomur drugemu, razen njemu zato tudi ona ni mogla vedeti in me je morala vprašati.
Zdaj sem povedala, kaksno bom imela ampak mi ni čisto jasno, zakaj me ni mogel on direktno vprašati, namesto da gre to preko drugih. Sej ne plesem z njo ampak z njim. in a me bo jutri cudno gledo veretno si je mislo da sem grozna ker nisem takoj odpisala ampak naslednji vecer ampak o je bravo obleke vedo zato ne vem a je pozabil.



Zgodba o prijateljstvu