*b*Roux*b*
"Aurora! Pandora in Iskra sta šli tja," pomignem proti mizi na koncu jedilnice. "Daj, boš res sedela z Avo, Vesno in Anajo?"
"Eh, saj veš, da ne," se mi sijoče nasmehne in odnese pladenj proti najinima prijateljicama. Iskra me za trenutek ošine s pogledom. Nekako... očitajoče. Ne. Drugače. Zagotovo ne očitajoče. Hkrati žalostno, jezno, obupano in pomilovalno. Ne razumem, kaj mi želi povedati s tem, zato sedem in jo rahlo brcnem pod mizo, da me spet pogleda. Dvignem obrvi, ona pa le skomigne in se namrščeno zazre v svoje špagete.
"Okej, Pandora, kam bomo že šli? Aja, na sladoled?" začne klepetati Aurora.
"Bubble tea," jo popravi Pandora.
"Ah, saj res. A gre Ava lahko z nami? Kaj me tako gledaš, Roux?"
"Ne vem, ni bilo tako planirano. Aurora, prosim, mi smo 'original' skupina. Naslednjič gremo lahko z Avo in Otisom. OK?" naslonim brado na dlani.
"Okej. Kam? V Alejo? Rooouuuux!"
"V Aleji ga ni. Ne vem, saj ima Feliks vse splanirano do zadnje podrobnosti, pika in konec. O čem bi se še rada pogovarjala?" se grenko oglasi Iskra, ne da bi dvignila pogled. Spogledam se s Pandoro in nato obe živčno ošineva Auroro, ki je videti, da hoče nekaj reči, pa se zadržuje. "Je vse okej, Iskra?" jo nazadnje vpraša. Iskra dvigne glavo. "Ja," odgovori. "Daj, povej, kaj bi govorila. O bubble tea-ju se nimamo več kaj pogovarjati. O čem bi se še pogovarjala?"
"O, gospa Korenček!" se nenadoma zasliši tik nad mojim ušesom. Ojoj. Ne zdaj. Vesna.
"Hej, Ovčka," doda še Anaja. "Je vse kul? Te bodo obrili, rabijo volno? No, veš, ne razumem jih. Zakaj bi obrili tebe, tvoji lasje so grdi. Nič ne bi imeli od tega. Že bolje, če se spravijio na ovco." Grobo potegne Iskro za lase.
"Ej!" zakričim. "Pazi, Anaja. Če to narediš še enkrat, boš točno to dobila tudi nazaj, to ti obljubim!"
"Ojoj, kako se bojim."
"Nehaj, Anaja," se vmeša Pandora. "Nič ti nismo naredile. Ti si začela."
"Ja, in kaj boš zdaj, boš povedala mamici? Ali učiteljici? Učiteljicaaa, Anaja mi nagaaaja," počepne in govori s pretirano visokim glasom. Ima me, da bi jo brcnila. Iskra vstane. "Kaj hočete od nas!?"
"Uh, ta bo težka. Od vas? Nee, bolj od tebe. V glavnem to, da izgineš s te šole."
"Okej. Tudi to uresničiti bo težka," jo grdo pogledam.
"Točno tako," reče Pandora. "Zdaj pa pusti Iskro na miru. Stokrat boljša je od tebe. Vprašaj, kogar hočeš. Kogarkoli," naslednji del močno poudari, "ki ni glup."
Anaja se rahlo nasmehne z desnim kotičkom ustnice. Obrne se k Aurori in si navije pramen njenih las okrog prsta. "Je Iskra res stokrat boljša od mene?"
"Ja," odvrne Aurora.
Ne, pa ne. Ne odvrne tega. To bi odvrnila dvanajstletna Aurora iz sedmega razreda.
Trinajstletna, današnja Aurora molči.
"Aurora! Pandora in Iskra sta šli tja," pomignem proti mizi na koncu jedilnice. "Daj, boš res sedela z Avo, Vesno in Anajo?"
"Eh, saj veš, da ne," se mi sijoče nasmehne in odnese pladenj proti najinima prijateljicama. Iskra me za trenutek ošine s pogledom. Nekako... očitajoče. Ne. Drugače. Zagotovo ne očitajoče. Hkrati žalostno, jezno, obupano in pomilovalno. Ne razumem, kaj mi želi povedati s tem, zato sedem in jo rahlo brcnem pod mizo, da me spet pogleda. Dvignem obrvi, ona pa le skomigne in se namrščeno zazre v svoje špagete.
"Okej, Pandora, kam bomo že šli? Aja, na sladoled?" začne klepetati Aurora.
"Bubble tea," jo popravi Pandora.
"Ah, saj res. A gre Ava lahko z nami? Kaj me tako gledaš, Roux?"
"Ne vem, ni bilo tako planirano. Aurora, prosim, mi smo 'original' skupina. Naslednjič gremo lahko z Avo in Otisom. OK?" naslonim brado na dlani.
"Okej. Kam? V Alejo? Rooouuuux!"
"V Aleji ga ni. Ne vem, saj ima Feliks vse splanirano do zadnje podrobnosti, pika in konec. O čem bi se še rada pogovarjala?" se grenko oglasi Iskra, ne da bi dvignila pogled. Spogledam se s Pandoro in nato obe živčno ošineva Auroro, ki je videti, da hoče nekaj reči, pa se zadržuje. "Je vse okej, Iskra?" jo nazadnje vpraša. Iskra dvigne glavo. "Ja," odgovori. "Daj, povej, kaj bi govorila. O bubble tea-ju se nimamo več kaj pogovarjati. O čem bi se še pogovarjala?"
"O, gospa Korenček!" se nenadoma zasliši tik nad mojim ušesom. Ojoj. Ne zdaj. Vesna.
"Hej, Ovčka," doda še Anaja. "Je vse kul? Te bodo obrili, rabijo volno? No, veš, ne razumem jih. Zakaj bi obrili tebe, tvoji lasje so grdi. Nič ne bi imeli od tega. Že bolje, če se spravijio na ovco." Grobo potegne Iskro za lase.
"Ej!" zakričim. "Pazi, Anaja. Če to narediš še enkrat, boš točno to dobila tudi nazaj, to ti obljubim!"
"Ojoj, kako se bojim."
"Nehaj, Anaja," se vmeša Pandora. "Nič ti nismo naredile. Ti si začela."
"Ja, in kaj boš zdaj, boš povedala mamici? Ali učiteljici? Učiteljicaaa, Anaja mi nagaaaja," počepne in govori s pretirano visokim glasom. Ima me, da bi jo brcnila. Iskra vstane. "Kaj hočete od nas!?"
"Uh, ta bo težka. Od vas? Nee, bolj od tebe. V glavnem to, da izgineš s te šole."
"Okej. Tudi to uresničiti bo težka," jo grdo pogledam.
"Točno tako," reče Pandora. "Zdaj pa pusti Iskro na miru. Stokrat boljša je od tebe. Vprašaj, kogar hočeš. Kogarkoli," naslednji del močno poudari, "ki ni glup."
Anaja se rahlo nasmehne z desnim kotičkom ustnice. Obrne se k Aurori in si navije pramen njenih las okrog prsta. "Je Iskra res stokrat boljša od mene?"
"Ja," odvrne Aurora.
Ne, pa ne. Ne odvrne tega. To bi odvrnila dvanajstletna Aurora iz sedmega razreda.
Trinajstletna, današnja Aurora molči.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Girl nimam besed<3 pač tu ne veš kj se bo zgodlo nč pojma nimaš<3 ful hvala da pišeš tako zgodbico:kissing_heart::heart_eyes::hugging:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Fuuul dobr delček! :heart_eyes:
Sorry ker prej nisem toliko komentirala, ker nisem imela časa...
Lysmmm:kissing_closed_eyes:
Sorry ker prej nisem toliko komentirala, ker nisem imela časa...
Lysmmm:kissing_closed_eyes:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Fenomenalno
1
Moj odgovor:
Svetovalnica
materialne stvari
Jah in jaz se ful preveč navežem na njih. Junija sem mogla menjat fon ker je že kar počasi delal + kamera je bla kar boga (6 let star) in sem se en teden vsak dan jokala ker se mi je smilil. In ista situacija je z čevlji. Mam ene airforsice cca leto pa pol ki so ble z mano za tak vse najpomembnejše in najlepše spomine (jaz jih obožujem) ampak so se vtrgali ob strani in meni jih je ful škoda, dejansko sme jih popravla (zašila) ampak bojo verjetno šivi spet počli ker je usnje natrgano. Pač in kak naj jaz te čevlje vržem v smeti pač enostavno ne morem tak pred tem sem skoro celo leto sanjala o njih ker so mi bli pač res najlepši čevlji sploh in jah. Pač saj mam še ene od valete bele superge ki jih nosim za v šolo ampak ni isto ahhh kak se sovražim zarad tega. Pa jz čisto vse shranim, ko da me bo konec če pulover ki mi je bil premali 3 leta nazaj, je zaflekan pa ma lukno vržem vstran namesto da mi prah nabira v omari. Kaka pomoč? Zna kdo to rešit?



Zgodba o prijateljstvu