Ojla!

No, saj veste, kaj bom rekla... UŽIVAJTE!
~~~~~
Čez tri dni, torej v četrtek, se Clara zbudi ob petih zjutraj. Ne more spati. Strah jo je smučanja. Ža kakih pet let ni smučala. Kaj če pade? Če se osmeši pred Elvisom? Tega si ne more dopustiti. Poskusi se potolažiti z dejstvom, da Elvis tako ali tako v njej najverjetneje vidi puncovsko čudakinjo. A to dejstvo je nič kaj ne potolaži. Čez štiri dni se odpravijo na izlet. Kaj če bo šlo vse narobe?

*

Clara utrujena vstopi v matično učilnico. Na stolu sedi objokana Zoey. Kaj se je zgodilo? Clara se ji počasi približa in začne s tipičnim "hej, kaj je narobe?" Zoey jo jezno pogledala in zasika:
"Samo. Pojdi. Stran." Clara je vzhičena. Takega odgovora ni pričakovala. Pa samo pomagati ji je hotela! A Clara ni neumna, zato prijateljico pusti na miru. Mirno se vsede na stol zraven nje in se dela, kot da se ni nič zgodilo. Kaj pa naj bi drugega sploh naredila? Jo še bolj razjezila? Še vseeno pa jo zanima, kaj je narobe. Ampak zaenkrat še ne bo silila vanjo. Pustila bo, da se malo pomiri.
Elvisa ni od nikoder, ura je že pol devetih, pouk se je že začel, njega pa nikjer. Claro začne skrbeti, kaj se je zgodilo. Če je bolan in ne bo smel na smučarski izlet, bo vse uničeno.
A Claro skrbi zaman, saj okoli devetih končno vstopi v razred. Izkaže se, da je imel zobozdravnika.
Med glavnim odmorom se Clara opogumi in vpraša Zoey, kaj je narobe. Pozna njeno trmasto prijateljico in njeno obnašanje ji ni tujo.
"Oprosti za to prej," se začne opravičevati Zoey. "Samo tako jezna sem, ker... mi starši ne dovolijo na izlet." Premolkne. Napeta tišina.
"Zoey... Jaz... Zakaj?" Clara ne najde drugih besed. To je bil udarec.
"Mami je izgubila službo, pravi, da si izleta ne moremo privoščiti" osramočeno pove in skrije oči za svoje dolge, valovite lase. Clara spet neve kaj naj reče. Dobro ve, kako je s temi zadevami z denarjem. Toda šolskega izleta brez Zoey si pač ne predstavlja.
"Žal mi je Zoey," končno uspe izustiti. Zopet tišina. In tesen objem. Clara in Zoey do konca pouka ne spregovorita niti besede več.

*

Doma Clara jezno odpre vhodna vrata in zdirja v kuhinjo k mami, ki pripravlja kosilo.
"Mami, Zoey ne sme na izlet. Tudi jaz ne grem," je odločna in očitno nepripravljena popustiti. Mami osupne in jo ostro pogleda.
"Ljubica, saj veš, da če te odjaviva, ne bodo vrnili denarja?"
"Briga te moje počutje, kajne?! Samo denar ti je pomemben! Ne grem na ta beden izlet! Ne brez Zoey!" zavpije Clara, pripravljena na prepir. Mami pa, ki se hitro razjezi, udari s knjigo za kuhanje po mizi in zavpije nazaj:
"Clara, dovolj! Najti si moreš še koga drugega kot Zoey, ki je ne bo vedno v tvojem življenju! Na ta izlet greš z Zoey ali brez pa pika!" S tem mami zakljzči pogovor in napodi Claro v sobo. Clara se jezna in žalostna vrže v posteljo. Mami je tako nepravična! Kako bo preživela ta izlet brez Zoey?! Clara sicer nekje v srcu čuti, da ima mami prav, da ne bo vedno Zoey v njemem življenju... A dejstvo je naslednje: Clara tega ne bo preživela.
~~~~~
Del je malo krajši, a upam, da vam je všeč!

Lp