EPILOG
****************
Moški je sedel za mizo, z glavo zakopan v papirje. Sovražil je natančno preučevanje vojne taktike in računanje davkov, toda to je bilo njegovo delo. Sveča je v temi razsvetljevala mizo.
Zmotilo ga je močno trkanje na vrata. "Naprej," je odgovoril z naveličanim glasom. Krasno. Potreboval je samo še več motenj.
Vstopil je služabnik, ki je v rokah držal zmečkano pismo. Če ne bi bil pozoren bi ga lahko zamešal s smetmi. Na temnem papirju se je držala plast zemlje, bil pa je tudi brez pečata in naslova pošiljatelja. Zgoraj je bilo samo z lepo kaligrafsko pisavo napisano kralj Emyrs. To je bilo vse.
Z zanimanjem je vzel nenavadno kuverto. Odslovil je slugo. Ni še vedel, kako pomembno je bilo pismo. Začel je z branjem.

Pozdravljen, Emrys.
Morda si že po pisavi ugotovil kdo je to. Zdi se nemogoče, toda res sem jaz, Maeve. Verjetno se sprašuješ zakaj sem ti sploh pisala. Ker sem obljubila. In hočem držati to obljubo.
Z Elywn živiva v majhni jasi sredi gozda. Rajši ne izdam točne lokacije, toda je naravnost popolno. Z lastnimi rokami sva zgradili majhno kočo v kateri imava vse kar potrebujeva. Vem, še bolj nemogoča stvar kot to, da ti pišem, je da sem zgradila lastno prebivališče. Ni mi treba verjeti. Lahko si predstavlajš, da je papir, ki ga ravnokar držiš v rokah samo privid. Brez skrbi, ne bo me motilo.
Kje sem že ostala? Ob koči se nahaja majhen ribnik, kamor včasih priplavajo račke. Elywn jih obožuje. Po njeno sva jih že posvojili in iskreno se čisto strinjam. Upam, da naju enkrat ne zapustijo. Tako rada jih hranim s kruhom.
Začela sem opažati, kako vedno strmim v Elywn. Ne na kakšen strašljiv način, toda fascinira me vse na njej. Cel dan bi lahko opazovala njeno hranjenje rac, če bi hotela. Veš, tisti majhni trenutki, ki jih ne ceniš dokler se kaj ne zgodi? Začela sem jih ceniti. Res jo ljubim, Emrys. In nočem je spet izgubiti.
Oprosti, ne vem zakaj sem ti kar naenkrat začela pisati o svojih najglobjih čustvih. Upam, da ti ni neprijetno. Toda veš, ko začneš razlagati o stvareh, ki jih imaš rad in preprosto ne moreš nehati? Ja, to sem jaz.
Očitno najin odnos le ni tako slab, kot sva mislila kajne? Mogoče ti pišem še kdaj. Nisem prepričana. Toda pisma prosim ne pokaži nikomur. Če ga boš, ne bom jezna. Ampak že to, da sem napisala veliko več kot sem sprva nameravala me rahlo straši.
Še enkrat, hvala za vse. Želim ti lepo življenje, polno majhnih posebnih trenutkov, ki jih boš znal ceniti.
Maeve

Po branju moški ni vedel kaj naj si misli. Maeve je bila živa. Poslala mu je pismo. Res mu je posla pismo. Čeprav je bilo prvo in zadnje, ki ga je kdaj prejel od nje, le da tega še ni vedel.
Vse besede, ki jih je prebral je lahko slišal tako jasno, kot bi Maeve stala ravno pred njim in mu vse to opisovala. Prisegel je, da je lahko videl vsak nasmeh, ujel vsak ton glasu, s katerim je pripovedovala.
Seveda jo je pogrešal. Eno leto brez nje je popolnoma spremenilo vse. Toda vedel je tudi, da je skupaj z Elywn srečna. In to mu je zadostovalo.
Presedel se je na razkošen kavč ob kaminu. Zdelo se je, da bodo rdeči plameni vsak čas oplazili njegovo nogo, toda ostali so zaprti v svoji kovinski kletki. Po trenutku premišljevanja je vanje spustil pismo. Vročina se je takoj nahranila z njegovo vsebino. Opazoval je kako je list izginil v toploti. Ko se je to zgodilo se je rahlo nasmehnil. Še sam ni vedel zakaj.
Morda je nekaj v njem vedelo poln pomen te gesto. Ravnokar je izvedel zadnje polnočno požiganje pisem brez, da bi se tega zavedal. Popolno posljavljanje od Elwyn in Maeve. Ko bi le vedel, kako bi se smehljale, če bi uzrle ta gib. Mogoče je bilo tako še bolje.
Spet je stopil do pisarne in nadaljeval z delom, kot da se ne bi nič zgodilo. Nihče drug ni nikoli izvedel za pismo.
*************
Ne morem verjeti, toda res smo prišli do konca te zgodbe! :D Moram priznati, da je bila to moja prva originalna zgodba na katero nisem obupala po parih delih. Res hvala vsem za prijazne komentarje, srčke, hvala že samo, če ste do konca prebrali tole zgodbo ali katerokoli del. Upam, da vam je konec všeč in da ste uživali v branju tako kot sem jaz v pisanju. :)